Mati me je tukla

(Rusinska ljudska pesem, objavljana na fb grudna meseca 2018, v govoru vasi Lopar v Istri. V narečno ter slovensko inačico prevedla L. Dobrinja. Na fotografiji mlado loparsko dekle Elida v noši leta 2000. Nošo je izdelala Ljuba Pribac iz Sergašev, fotografiral pa Alojz Umek. Fotografije so služila za izdelavo likovne opreme 5. številke revije Brazde s trmuna, ki so izšle leta 2000).

 

Mati me je tukla

sis šibo ut njelićja,

da jas ne ben šla

sis vujakon tien, fantićjen.

 

A jas u kambre moje bla

dukaer pataeh zakanta’

en na vrata vodo zlila,

da zacvil’la ne be bla.

 

Na vrata vodu suon pulila

en pu persteh suon hudila,

da se mati ne be bla zbidila,

da mi mati ne be ‘Buh te vare’ guvurila.

 

A mati moja spala ni,

dobru use je čula,

ni me ‘Buh te vare’ guvurila,

vona isto je storila.

(V loparski govor prevedla L. Dobrinja, sečan 2019.)

 

Mati me je tepla z brezovo metliko,

da jaz v sobo ne bi šla z rekrutom tem, vojakom.

 

A jaz v kamri sem ostala,  dokler petelin ni zapel,

na vrata vodo sem zlivala, da bi ne škripala.

 

Na vrata vodo zlila sem, po prstih sem hodila,

da mati se ne prebudi, da bi mene ne svarila.

 

A mati ni zaspala in dobro vse je čula,

nič me ni svarila, sama enako storila.

 

(Poslovenila L. Dobrinja, s(v)ečan, 2019.)