Prvo vprašanje pri obnavljanju in vzdrževanju kulturne krajine je, kako združiti njene značilnosti s smotrno rabo, viri, ki jih imamo na voljo – tako tehničnimi kot človeškimi – in lastnimi potrebami. Težnja po izkoriščanju zemlje mora biti uravnotežena z njenim negovanjem in celostnim pristopom.

S stališča človeka to pomeni angažiranje vseh potencialov njegove ustvarjalnosti. Narava tako nastopi kot človekov partner pri preživetju in uravnovešanju neskladij, ki jih je človek nakopičil v zadnjih desetletjih. Na sliki nekaj predelov, ki čakajo na dokončno ureditev.