SLOVENSKO STAROSELSTVO IN ISTRI IV.
predstavitev zbornika v Kopru, dne 30. kimavca 2026
Dne 30. kimavca je Istrski krožek v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru predstavil svoj najnovejši zbornik. Na predstavitvi so sodelovali urednica Leda Dobrinja, strokovna vodja dr. Duša Krnel Umek, avtor Spremnega razmišljanja Rudi Merljak ter prisotni avtorji prispevkov. Foto: Janja Dicandia.
O pomenu projekta
dr. Duša Krnel Umek
Preučevanje zgodovine in tudi pradavnine je pomembno za utrjevanje naše narodne samobitnosti in istovetnosti bodisi za posameznika ali za skupnost. Zato je naloga znanosti odkrivanja prave, mnogokrat zamolčane in prikrite preteklosti slovenskega naroda še zlasti na območju slovenske Istre. In zakaj je sploh potrebno razmišljati o tej preteklosti, ko naj bi bilo vendar o njej že vse napisano. Zato, ker po aforizmu Leva Gumiljova »Kdor vlada zgodovini – vlada sodobnosti, kdor vlada sodobnosti – vlada prihodnosti«.
In tega pomena so se zavedali številni nepoklicni raziskovalci in znanstveniki, ki so od 80 let prejšnjega stoletja pisali svoje prispevke v zbornikih in knjigah, v katerih so ponovno odprli vprašanje naše davne preteklosti, vprašanje o izvoru Slovencev in s tem tudi izvora evropskih narodov. Raziskovanje je večno iskanje resnice in do tega iskanja ima vsakdo pravico.
Na Slovenskem je bilo vse do prve svetovne vojne splošno znano, da smo Slovenci staroselci, domorodci. Za etnologe je znano, da jih zanimajo domorodci širom po svetu. A kje so ostali evropski domorodci in slovenski domorodci? V področje etnologije, slovensko ime vede je narodoslovje, se uvršča tudi etnogeneza – izvor ljudstev in narodov. V predzgodovinskem narodoslovju in jezikoslovju je bilo v akademski srenji med obema vojnama še prisotno vedenje, da so bili Sloveni staroselci. Zakaj so v etnologiji in v drugih zgodovinskih vedah na to vedenje pozabili in so pozneje tudi opustili raziskovanje o Venetih, Karnih, Histrih, Norikih, Japodih, Panoncih, Ilirih in drugih evropskih ljudstvih? Tudi slovenski arheologi se, z redkimi izjemami, izogibajo narodnostnim oznakam ljudstev ob severnem Jadranu v starem veku, tuji, npr. italijanski, pa ne.
Zanimanje za domorodce je tako ostalo v domeni neodvisnih raziskovalcev, ker v sedanjem času ni »odprte debate o subjektivnih in ideoloških okvirih«, raziskav in se je »znanost od svobodoumnosti nagnila k dogmam in slepi veri«. (Desmet, Mattias, Psihologija totalitarizma, str. 68, 72). Zato so pomembni štirje zborniki o Slovenskem staroselstvu in Istrih, ki na podlagi novih dejstev dokazujejo slovensko prisotnost od Jadrana do Alp v pradavnini in iz pozabe odstirajo avtorje, ki so že od prvih slovenskih tiskanih knjig dalje pisali, da smo Sloveni, Slovenci domorodci na slovenskem in širšem evropskem prostoru.
VSEBINA ZBORNIKA:
Leda Dobrinja – Uvodna beseda…………………………………………………………………. 8
Rudi Merljak – Spremno razmišljanje ………………………………………………………. 19
I – RAZISKOVANJE
Matej Gazvoda: O vprašanju kontinuitete med Veneti in Slovenci…………….. 38
Duša Krnel Umek: Predniki Slovencev ob Jadranu v prazgodovini……………. 56
Andrej Šiško: Primerjalna analiza večplastnih toponimov v Istri
in njeni soseščini………………………………………………………………………………………. 72
Tit Livij: Od nastanka Rima, 41. knjiga……………………………………………………… 86
Ivan Rebec: Reka Mirna je delila Istro……………………………………………………….. 96
Alfons Mullner: Zgodovina železa v Notranji Avstriji od prazgodovine do
začetka 19. stoletja…………………………………………………………………………………… 104
R. W. Dobrowsky: Od bakra do jekla………………………………………………………. 124
Bojan Kocjančič: Železnodobna metalurgija na Krasu in v Istri………………. 136
II – IZ LJUDSKE ZAPUŠČINE
Leda Dobrinja: Uvodna misel o trgovini kot delu gospodarstva………………. 142
Leda Dobrinja: Življenje na Vrhu Jadrana pred rimsko zasedbo;
Pogovori z raziskovalcem Angelom Martelancem……………………………………. 148
Leda Dobrinja: Nekaj prvin trgovinske dediščine za poustvaritev
staroselskega trgovanja……………………………………………………………………………. 166
III – MATERIALNI OSTANKI
Leda Dobrinja: Nezakcij in arheološke dogme – posvet in ogledi…………….. 186
Leda Dobrinja: Srečanje z Ivom J. Cundričem in njegovim delom…………… 196
Ivo J. Cundrič: Cvetoči halštat Kranjske…………………………………………………… 200
Bojan Kocjančič: Taljenje železa v Bohinju………………………………………………. 202
Leda Dobrinja: Metulum, metalom in območje železove rude…………………. 206
Anton Bizjak: Gradišče Šmihel pod Nanosom in Votla stena…………………… 217
Anton Bizjak: Kako sem spoznal ženo Ivana Rebca…………………………………. 221
Samo Milharčič: Knežak – Antični Nesactium – nova razlaga antičnega
središča……………………………………………………………………………………………………. 222
Vlado Rosa, Leda Dobrinja: Koledo – slovenski mesečev koledar……………. 236
Leda Dobrinja: Bele žene, krivopetke, ševile in šembilje…….
IV– OD ISTROV DO ISTRANOV
Duša Krnel Umek: Vračanje kulturne dediščine v Istro……………………………. 254
Andrej Šiško: Kraljestvo Gorotan (Regnum Carentanum) in Istra…………… 260
Rok Melink: Karantanski črni panter………………………………………………………. 286
Rok Melink: Gorska pravda…………………………………………………………………….. 296
Dimitrij Kebe: Kdo je izumil glagolico…………………………………………………….. 302
Dimitrij Kebe: Zamolčani pisci zgodovine in sv. Hieronim……………………… 304
Danijel Germek: Še nekaj virov za nadaljnje proučevanje
slovenskega staroselstva…………………………………………………………………………… 308