30.00

SLOVENSKO STAROSELSTVO IN ISTRI III.

Zbornik / [uredništvo Leda Dobrinja]

[izdajatelj] Vita, zavod za kulturoin izobraževanje. – Koper : KD Beseda Slovenske Istre, 2020

I. – RAZISKOVANJE
Anton Perdih – Nastanek in razvoj človeštva; Duša Krnel Umek – Davorin Trstenjak in izvor Slovencev;  Angel Martelanc – Je naša zgodovina prava?; R. W. Dobrowsky – Rečni in pomorski promet v prazgodovini; R. W. Dobrowsky – Nesactium, Mutila in Faverija; R. W. Dobrowsky – Je nekoč obstajala tudi istrska Troja; Janez J. Švajncer – Izmišljotine, polresnice in bajke kot viri zgodovine; Janez J. Švajncer – Metulum z vojaškega vidika; Andrej Šiško – Pojem varda in njen pomen; Anthony Ambrozic – Iskanje sledov za Makedonci
II – IZ DOMAČE ZAPUŠČINE
Leda Dobrinja – Pripovedništvo in druga besedna ustvarjalnost; Pripovedovalec Nani Markić; Črne bukve; Dušan Jakomin – Zlata koza; Nadja Jakomin – Bjele žene; Liljana Ilič – Štrige in uroki; Nadja Jakomin – Bisage vd rance matere; Zvezdana Viler – Vanaka Minka je stopila v skledo od štrig; Žena, ki je jmela muć; Dano me je blo, da sen jo čula; Strah je vrah; Odila Plahuta – Deveti Martin; Rudica Požar – O kobili in trgovcu; Elida Dobrinja – Ta bolan tega zdravega nosi; Leda Dobrinja – Uk eno rasbujnike; Vrata na uni svet; Uzame zgora eno doštukaj zdola; Elida Dobrinja – Ploh ut palente; Leda Dobrinja – Zajček v potoku; Štelja Dobrinja – Lena nevesta; Zdravko Vatovec – Pravljica o treh bratih; Zvezdana Viler – Pile so vino s karatela s kanelco;  Viktor Pucer – Mineštra ku anbot; Bokaleta; Silvan Prodan – Sveti Martin; Dean Plahuta – Ben, jas son Marežgan
III – MATERIALNI OSTANKI
Rafael Vončina, Leda Dobrinja – Aleksandrijsko štetje in stara slovanska zgodovina; Angel Martelanc – Anthony Ambrozic in odkrivanje sledov Slovenov; Dimitrij Kebe – Strane, Stridon in rojstni kraj sv. Hieronima; Cvetka Kocjančič – Srednjeveški bogomili in njihov vpliv v Evropi; Ivo Petkovšek – Pulcinella in Slovenci; Ivo Petkovšek – Glasba, note in prenos skritih znanj; Vlasta Mlakar – Rastline v ljudski medicini in starodavno znanje; Leda Dobrinja – Daritveni prostori in svetišča; V verigi šavrinskih Vard                          IV – OD ISTROV DO ISTRANOV
Simon Prosen – Karni, kneginje in kosezi; Jožko Šavli – Kamnita miza v starodavni Karantaniji; Mitja Fajdiga – Dodatek h kamniti mizi; Rok Melink – Laštra v Beneški Sloveniji in Istri;  Koren – Volitve župana na palico Leda Dobrinja – Župani, černida in varda; Dean Plahuta – Staroselsko vodenje skupnosti in narodna istovetnost; Leda Dobrinja – Pozaba slovenskih manifestacij in pomnikov; Jožko Šalvi – Venetoslovje kot kriva vera

 

Opis

…  Naša naloga je praktična: v razmerah, ko se je narod razklal, ko se en del brez zadržkov razdaja v obrambi ozemlja, jezika in narodne istovetnosti in ko ga drugi s položaja moči vehementno briše ter razkraja njegovo gospodarsko osnovo in kos za kosom najeda suverenost države, lahko le izpostavimo mesta, kjer smo opazili mine – da se izrazim v vojaškem jeziku. Opozoriti moramo na kričeče praznine, na štrleče arbitrarne trditve in samoljubne izhodiščne točke, ki so pripomogle k temu, da smo Slovenci danes videti kot narod brez korenin in smo dejansko najbolj ogrožen narod evropske celine. Toliko lahko storimo kot neodvisna pobuda, ki deluje s svojimi sredstvi in iz lastne energije, a tudi nič manj, kar lahko spravimo skupaj, ko pokliče dolžnost.

Nadaljevali bomo torej z opazovanjem s slovenskega zornega kota, z odkrivanjem novih in pozabljenih podatkov ter izpostavljanjem škodljivih stereotipov in usodnih napak, ki nas lahko stanejo preživetja. I. poglavje poleg splošnih zgodovinskih, jezikovnih in narodopisnih tem, katerim nam je končno uspelo dodati tudi genetske raziskave, vsebuje prispevke, ki na področju starejše splošne in vojaške zgodovine odkrivajo nekritično prevzemanje tujih stališč in prinašajo izvirne podatke iz naše sredine. V preteklo in aktualno obrambno problematiko se vključuje razprava o posejanosti obrambnih točk – Vard v slovenskem in širšem evropskem prostoru, pečat vojaške dediščine pa poglavju daje tudi prevod prispevka o Aleksandru Makedonskem. Ta, kot tudi večji del drugih, odpira vprašanje prisotnosti naših prednikov izven meja, v katere smo Slovenci zaklenjeni v okviru uradno veljavnega zgodovinopisja.

V II. poglavju nadaljujemo z domoznansko zapuščino in smo prostor izkoristili za popravek škrbine na področju ljudskega slovstva v Istri. V prvi vrsti pa smo želeli opozoriti na pomen izročila pri prenosu znanj in pri oblikovanju istovetnosti nekdanjih skupnosti. Znanje, jezik in omika, védenje, kaj je prav in kaj ni, ustvarjanje koristnega in lepega so nesnovni del vsake kulture, ki je neobhoden vidik preživetja vsake skupnosti. Napredovanje in razcvet sta odvisna prav od tega in zato je istovetnost tudi ena od ključnih tarč vsakega napada. Negovanje nesnovne kulture je vedno predstavljalo sestavni del obrambe; v današnjem času, času prevzemanja tujega življenjskega prostora brez klasičnih vojnih sredstev, pa multikulturne manipulacije vodijo v to, da so narodi Evrope svoj življenjski prostor začeli predajati, ne da bi bili deležni fizičnega napada.

III. poglavje ostaja mesto odkrivanja in spraševanja. Tokrat pričenjamo z vprašanjem spreminjanja štetja časa, odkrivanjem raziskovanja rojakov v tujini ter arheološkimi najdbami pod Nanosom, ki podpirajo raziskovanje daleč nazaj v čas življenja sv. Hieronima. V tem delu so prispevek o bogomilih in njihovem pomenu v Evropi, esej o glasbi in prenosu skritih znanj ter spis o etnobotaniki oziroma ljudskem znanju o rastlinah. Poglavje dopolnjuje prispevek o iskanju starega verovanja in daritvenih prostorov, zaključuje pa se s poročilom o iskanju in popisu Vard v severni Istri. To je tudi poglavje, kjer imata mesto ustvarjalnost in domišljija. Kot dokazuje tudi tuja literatura, igrata obe pomembno mesto tako pri rekonstrukciji splošne kot pri vsakokratnem ustvarjanju narodne zgodovine. Pri raziskovanju slovenskega staroselstva igrajo pomembno vlogo nepoklicni raziskovalci, ki se jim tu pridružujejo tudi besedni in likovni ustvarjalci.

Prvi del je namenjen izpolnitvi praznin od časa Histrov do sodobnosti. V njem se tokrat odstirata staroselska organiziranost in vodenje skupnosti. Začenja se s prispevkom o kosezih, ki pa opozori tudi na vlogo ženskih voditeljic in povezanost med vero in vodenjem. Več prispevkov govori o samoupravi v soseskah in srenjah ter vlogi županov v odnosu do tujih oblasti in pri obrambi. Tematiko dopolnjujejo dragoceni arhivski zapisi, pričevanja o volitvah župana ter ostankih kamnitih miz na nekdanjem slovenskem etničnem prostoru. Pridružuje se jim prispevek o samoupravi in černidah, s čimer se tematika obrambe prostora in varovanja ljudi iz prejšnjih poglavij zaokroži. Poglavje nato seže v novejši čas, ko je slovenska narodna istovetnost posebna tarča osvajalnih napadov. Zato je v ta sklop vključen tudi prispevek o obrambi pred narodnim zatiranjem, ki nas privede do problematike lastnega odnosa do sebe. Slikovno prilogo zato nadomeščajo dokumenti, razporejeni v treh prispevkih, ki izpodbijajo stereotip o enoznačnem italijanstvu obmorskih mest, odkrivajo »pozabljanje« narodnih prizadevanj iz l. 1870 ter posredujejo spisek za Slovence pomembnih in prezrtih publikacij v Istri od leta 1919 do danes. Kot David fračo smo uporabili besedo, glas, pa tudi ogledalo, ki tu bolj kot slepilo za sovražnika služi primerjavi.

S tem se IV. poglavje nekako zaključuje, vendar zgodbe še ni konec. V rokah držimo tudi prispevek pokojnega dr. Jožka Šavlija, enega najpomembnejših sodobnikov, ki je ob svojem raziskovanju narodne zgodovine trčil na neverjetne odpore in doživel napade prav doma, v lastni državi. S podobnimi nasprotovanji in ovirami se srečujemo vsi neodvisni raziskovalci in domoljubi na splošno. To pa je tudi točka, kjer se pečat našega zbornika, obrambna dediščina v starejši zgodovini, sreča z današnjim bojevanjem. Prispevek je neke vrste poročilo o pogojih avtorjevega delovanja, nastal mesec dni pred njegovo smrtjo pred devetimi leti. Zveni kot testament, ki ga ne moreš spremeniti. Je zelo konkreten in v njem nastopa tudi sredina, s katero smo v preteklosti tesno sodelovali, ki je v času tretje istrske prebuje nudila trdno oporo in prepotreben kisik tudi našemu delovanju v Istri. Z njo sodelujemo tudi danes. Tokrat nastopa na drugi strani raziskovalne fronte. Dolgo je trajalo spraševanje, kaj narediti. Na koncu je padla odločitev. Razmere so preresne in potreba po njihovem razumevanju prepotrebna, da bi se izmaknili izzivu: boš povedal, kar vidiš? Naj bo Šavlijev pogum povod vsem, ki želijo odgovoriti, pričati in biti.

Pričujoči zbornik je zaključni del načrta, ki sva ga etnologinja dr. Duša Krnel Umek in jaz kot mentorica študijskega krožka Istrske teme ob pomoči mentorice študijskega krožka Beseda slovenske Istre Nadje Rojac po l. 2013 zasnovale v odgovor na vse močnejše brisanje izvirne slovenske kulture v Istri in na vse agresivnejše širjenje drugih kultur v Sloveniji. Je torej zaključek 7-letnega skupinskega prizadevanja dveh študijskih krožkov, ki se jima je pridružila vrsta zunanjih sodelavcev in podpornikov. Razmere v Sloveniji so ob zaključku še težje, a to je, kar smo lahko storili. Najtopleje se zahvaljujem Vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi našega načrta: članom študijskih krožkov, avtorjem prispevkov, zunanjim sodelavcem in naklonjenemu občinstvu. Vsa zahvala tudi Andragoškemu centru Slovenije in vodji projekta študijskih krožkov dr. Nevenki Bogataj, saj bi bilo delovanje naše istrske pobude brez tega sicer denarno skromnega, vendar neprekinjenega strokovnega okvira, nemogoče.

Delo posvečamo 150. obletnici narodnega tabora v Kubedu in skorajšnji 100. obletnici marežganskega upora proti fašizmu v Istri. Z njegovim izidom obeležujemo tudi 30. obletnico ustanovitve zavoda za kulturo in izobraževanje Vita, ki je v Istri po osamosvojitvi Slovenije odigral eno pomembnejših vlog pri tretji prebuji istrskih Slovencev. Še enkrat hvala in vidimo se v naslednji bitki.

(L. Dobrinja, iz uvodnega nagovora)