KOPRU OB 15. MAJU, 105. OBLETNICI UPORA PROTI FAŠIZMU

KOPRU OB 15. MAJU, 105. OBLETNICI UPORA PROTI FAŠIZMU

Leda Dobrinja

Branka Urbanja in Leda Dobrinja v pogovoru, v ozadju slika svetega Vrha (matere) Istre ali v italijanščini Capo d’Istria.

Pred par dnevi je bil Kopru posvečen pogovor z Branko Urbanjo, ustvarjalko in domoljubko z Gorenjske (https://istra-nasa.si/branka-urbanija-in-leda-dobrinja-pod-vrhom-istre/). Branki sem predstavila svoj pogled in doživljanje našega mesta ter ji pokazala na vrh za najinim hrbtom. Vse od odkritja boginje Istre, staroselske Matere zemlje, vidim tam enega od mest njenega čaščenja. Vrh na drugi strani južnega dela zaliva nad današnjim Markovcem, je po mnenju nekaterih sveto mesto. Italijanska inačica imena Kopra – Capo d’Istria, to je Istrin vrh, je torej lahko le tamle. To pred par dnevi, danes, ob samem občinskem prazniku, pa nekaj o Slovenskem domu v Kopru.

Slovenski dom Koper

Trg Brolo z Marsičevo palačo, slovenskim narodnim domom iz 19. stoletja.

Pred 8 leti je »istrski krožek« ob občinskem prazniku objavil Manifest slovenskih Istranov. Pred 6 leti pa smo županu Alešu Bržanu ob izidu našega zadnjega zbornika Slovensko staroselstvo in Istri III., opozorili na diskrimanatorno “ne-slovensko” klimo v Kopru in na nadaljnjo »pozabo« in brisanje slovenskega dela zgodovine mesta. Predali smo mu tudi predlog za praznovanje 150. obletnice slovenskega tabora v Kubedu in 100. obletnice upora proti fašizmu v Marezigah (https://istra-nasa.si/skoraj-sto-let-od-prvega-upora-proti-fasizmu-v-evropi/). Ob tej in drugih priložnostim opozarjamo na ne voljo po označenju Slovenskega doma in drugih kulturnih in gospodarskih ustanov iz zadnjega dela 19. in začetka 20. stoletja, še posebej tistih v Marsičevi palači. Ta nekdaj slovenski Narodni dom za svojimi zidovi še dalje skriva edino napisno tablo, ki spominja na upor proti fašizmu in slovensko delovanje v Kopru. Sama palača pa je označena kot »hiša«.

 

Na sliki levo Istrski krožek pri županu in predstavitev našega dela ter položaja domoljubnih Slovencev v Kopru. Županu smo izročili predlog praznovanja obletnice narodnega tabora v Kubedu in upora proti fašizmu v Marezigah, ko naj bi končno postavili na tudi spominsko ploščo na Marsičevi palači na Brolu  in/ali na uglednem vidnem mestu.

Od tedaj se ni spremenilo nič. Na robove ulic so se vrnile dodatne italijanske »zgodovinske« napisne table, častni naziv pa je dobil tudi veliki protislovenski vodja fašistične Italije. No, naš Istrski krožek je do danes in pod istimi pogoji pripravil nov zvezek zbornika Slovensko staroselstvo in Istri IV. Danes pa vam predstavljam, kje danes stoji dejanski Slovenski dom Koper.

Marsičeva hiša Na stopničkah, danes Carlijeva palača

 Na sliki levo avtorica te objave in mentorica Istrskega krožka pred palačo, kjer ima od 1991 sedež zavod Vita, izvajalec slovenskih projektov. Foto R. Vončina, 2018. Del istrskega krožka v pripravi na ogled slovenskega lica Kopra. Slikano v notranjem dvorišču palače. Foto A. Bussolin, 15. maj 2020.

Če smo do danes vsaj nekateri spoznali nekaj iz življenja in delovanja Slovencev in Marsičevo palačo na Brolu, še vedno ne vemo, kdo je bil bogati Marsič, njen lastnik, ki jo je dal na voljo Slovencem. S Slovenci pa je bil pod fašizmom povezan tudi sam priimek Marsich. V knjigi o Alojzu Kocjančiču, istrskem duhovniku, pesniku in čedermacu je zapisano, da je ključni korak za njegovo duhovniško in izobraževalno pot zaslužen zdravnik, doktor Marsich iz Kopra.

Ne vemo, kaj se je s temi Marsiči in njihovo rodovino zgodilo v času fašizma in po 2. svetovni vojni. Pred časom sem zasledila, da je bil do vojne in razredne revolucije lastnik današnje palače Carli –  Marsich. Če je bil to taisti človek, ki je Alojzu Kocjančiču pomagal do njegove pastirske poti, ne vemo; očitno je, da je bila hiša po vojni nacionalizirana. V njej so bila urejena delavska stanovanja, ki so bila dodeljena mladim istrskim družinam, ko so se s podeželja preselila v Koper. V desnem krilu je imela sedež Skupnosti Italijanov, ki zadnje desetletje prostore oddaja v najem kot pisarne.

Napisna tabla na pročelju palače.

Na napisni tabli na pročelju palače piše: Palača Carli. Stavba sodi med reprezentančne baročne palače z nepravilnim tlorisom, ki nakazuje na srednjeveško zasnovo. Vodnjak na notranjem dvorišču iz 15. stoletja, najstarejši datirani vodnjak na Slovenskem, opozarja na domnevne nekdanje lastnike, bratovščino sv. Klemena. Pozneje je bila palača last družine Carli. … Dodaja še podatke o G. R. Carliju in da je tu sedež Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti.

Zakaj je palača pomembna za Slovence

Palača v baročnem stilu iz 15. stoletja je bila domnevno v lasti bratovščine sv. Klemena. O bratovščini ne vemo ničesar, prav tako ne o nastanku palače in njeni prvotni namembnosti. Arhitekturno spominja na nekdanji servitski samostan (staro koprsko porodnišnico), ustanovljenem leta 1443. leta. Serviti so bili služabniki Matere božje. Kaj pa bratovščina sv. Klemena? Na ime sv. Klemena naletimo v dokumentih o življenju in delu sv. Hieronima in bratov Cirila in Metoda, v zvezi z glagolico torej. Njihova povezanost je označena v življenjepisu sv. Klemna¹. Nekaj osnovnih podatkov najdemo tudi na povezavah https://www.prepovedana-zgodovina.si/slovenska-mitologija/sveti-hieronim/ in https://istra-nasa.si/hieronim-zamolcani-pisci-zgodovine/). Sv. Hieronim izhaja iz naših krajev² in je izjemnega pomena za slovensko zgodnejšo zgodovino. Sledovi glagolskega samostana v Kopru so danes zbrisani, glagolska dediščina pa prepuščena Hrvatom.

Na slikah zgoraj vodnjak z letnico iz leta 1418 in napisom, ki ni bil še raztolmačen; nekaj znakov spominja na glagolske simbole.

Poleg skrivnostnega lastništva Marsičeve rodovine pa palača zajema še eno stran njene novejše zgodovine. Na tem naslovu ima sedež in deluje vse od osamosvojitve Slovenije in slovenske pomladi do danes Vita, zavod za kulturo in izobraževanje, Koper, nekaj let pa tudi KD Beseda slovenske Istre. To sta zadnja nosilca in »predstavnika« Slovencev in slovenske kulture v Istri, a kot zrcalna slika pogojev delovanja italijanske manjšine. Delujeta iz svoje moči in sredstev ter v popolni prezrtosti; v povsem drugačnih pogojih, a na nek način podobno kot slovenstvo pred 150 leti. Gospodu županu smo ob našem obisku podali pobudo za označenje in ponovne oživitve  Slovenskega doma v Kopru. Do tedaj pa je ta dom, priznano ali ne, ta Marsičeva palača.

Več o sv. Heronimu in glagolici ter slovenskih staroselskih koreninah v tem prostoru v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri IV., ki je pred izidom. Kopru ob njegovem prazniku pa vse, kar je lepo in prav, po stari slovenski etiki in navadi.

————————————————————————————–