MISEL O GRADIŠČIH
Pripravila Leda Dobrinja
Domnevna podoba gradišča Sveti Mihael nad Boljuncem, kot ga je na osnovi slikovne predloge in podatkov poustvarila UI.
Danes obstaja veliko zanimanje za gradišča. Veliko je domnev in razprav, kako so izgledala in čemu vse so bila namenjena. So bila vsa naselbine ali so imele tudi druge namembnosti in izgled? So bila vsa utrjena ali ne? Predstavljajo res vsi kupi kamenja na vrhovih gričev gradišče? In kako je potekalo življenje v tem času? Predpostavke so različne. Za poustvaritev gradišča sv. Mihael nad Boljuncem smo predpostavili utrjeno naselbinsko gradišče. Zaradi prostorske omejitve je obdano z enim obrambnim zidom; dodali pa smo še malo življenja. Spodaj pa je nekaj drugačnih pogledov.
Misel iz knjige Angela Martelanca Razmisleki o naši preteklosti:
»… Danes opazimo tu pa tam kak vrh griča, ki je skalnat: nanešeno kamenje, skorajda zidana gradišča ali kaštelirji, ’castellieri’. Če le pomislimo, s kolikšno fantazijo so razni pisci obavnavali ta argument! … Da so bila to ’stalna bivališča’, sklepajo po najdenih ostankih jedi, na primer kosteh ali lupnah školjk. Ne pomislijo ti pisci, da bi moralo biti dosti več teh ostankov, če bi zares kdo tam stalno prebival. Tudi pitna voda bi morala biti v bližini. Pa je ni. …
Pravijo tudi, da so to ’utrjeni’ prostori, kamor so se zatekali in se branilii sovražnih napadalcev. Teh je baje bilo zelo dosti, saj da so si bili v laseh tudi med sabo, od kaštelirja do kaštelirja. Tako fantazirajo. …
Če dobro pretehtamo to, kar so našli arheologi, pridemo do zaključka, da je bilo zelo malo teh kaštelirjev, kjer so ljudje zares živeli dalj časa. Večinoma gre za kraje, kamor so se zatekli občasno. To pa lahko pomeni samo eno: sili so zatočišča pred najhujšim sovražnikom – požarom. To je razvidno tudi iz dejstva, da je po navadi najvišji del obzidja vedno na tisti strani, od koder piha burja.
Zdaj pa poglejmo zadevo še z druge strani. Obzidje, kakršnega imajo kaštelirji, ne more kljubovati nobenemu človeškemu sovražniku, … Isto velja za istrska gradišča, saj so si podobna. …«1
1Martelanc, A., Razmisleki o naši preteklosti, Založništvo Jutro, Ljubljana 2023, str. 82.