DAoRSON PRI KRAJU STOLAC

DAoRSON pri kraju STOLAC

Leda Dobrinja

Stolac je kraj, ki leži na jugovzhodu BiH, v Hercegovini. Razteza se ob reki Bregavi in je središče plodnega Stolačkega polja, ki ga obkrožata gori Hrgud in Vidovo polje. V bližini se nahaja tudi park spomenikov s stečki.

V bližini današnjega Stolca se nahaja DAoRSON, razvalina nekdanje naselbine, ki leži na robe razsprostranjene planote. 

Na obvestilni tabli ob pristopu k razvalinam preberemo:

»Obstoj Stolca in njegove okolice nekje v hercegovskem krasu dokazuje tudi Daorson. Helenizirano ilirsko pleme Daorsi, ki so živeli od 300 do 50. leta pr. n. št. v dolini reke Neretve, so zgradili svoje glavno mesto v Stolcu, ki se po njih imenuje Daorson. V njem so bili umeščeni vsi pomembnejši upravni, javni in verski objekti. Prevzeli so grški jezik in pisavo in bili v stalnih trgovskih stikih z Grki. Najdeni so bili ostanki številnih amfor, fina keramika, bronasta čelada (napis na njej je podoben napisu na čeladi iz Makedonije), ostanki granitne skulpture Kadema in Harmonije¹ ter ilirski relief s sedmimi kačami in petimi pari orlovskih kril. Danes Daorson po več kot 3500 leti s svojim megalitskim zidovjem priča o nekdanji moči, pomembnost pa mu povečuje dejstvo, da je pred nekaj leti prišlo do zamisli, da se predlaga za uvrstitev med sedem novih svetovnih čudes. Daorson nas praktično privede do konec starega in začetek novega veka na tem ozemlju, pravzaprav ob njihovem izginotju v 1. st.pr.n.št. niso več naseljevali mesta, vendar pa so v središču Daorsona nadaljevali s svojim delovanjem v predelu Vidovih polj in današnjega Stolca; ta je bil v začetku 1. st.n.št. starorimska mestna občina Diluntum, ki se je obdržala do 4. st.n.št. Arheološko področje helenističnega mesta Daorson v Ošanjićih pri Stolcu je bilo l. 2003 proglašeno za narodni spomenik Bosne in Hercegovine.«

  

 

   

Foto: L. Dobrinja, 2024

Danes za Daorson veljajo naslednji podatki: “Mesto je bilo zgrajeno okoli osrednje utrdbe – akropole in obdano z mogočnim obzidjem, zgrajenim iz velikih kamnitih blokov brez veziva, podobih tistim v Mikenah. V akropoli so bile vse pomembne upravne, javne in verske zgradbe. Obrambno obzidje se je raztezalo od jugozahoda proti severovzhodu. Dolgo je bilo 65 m, široko 4,2 m in visoko od 4,5 do 7,5 m. Na obeh koncih obzidja sta bila stolpa in vrata. Daorsi so uporabljali grški jezik in imeli tesne trgovske stike z Grki.

V mestu so našli številne amfore za vino in nekaj fragmentov keramike. …  V manjši zgradbi so odkrili kovnico denarja in 39 različnih kovancev. Na 29 kovancih je bila podoba kralja Balaja, ki je vladal po letu 168 pr. n. št.. Na devetih kovancih je bil grški napis DAORSON in podoba ladje. Lasten denar je bil za Daorse velikega pomena, ker jim je dajal neodvisnost in omogočal poslovne, kulturne in trgovske stike z drugimi plemeni.” Vir: Wikipedia.

————————————————————————————————————————————