NEZAKCIJ, EDINSTVENI VZDEVEK NA SVETU IN ARHEOLOŠKA DOGMA

NEZAKCIJ, EDINSTVENI VZDEVEK NA SVETU IN ARHEOLOŠKA DOGMA – Leda Dobrinja

 

»LJUDI, KRADU NAM ISTORIJU!«

Pred kakim letom je dr. Semir Osmanagić, od arheološke vede neodvisni raziskovalec in velik pobudnik za odkrivanje zgodovine in sodelovanja med narodi Helma, to je Balkana, obiskal Istro. Za nagovor poslušalcem je izbral mesto pred negovanim zidovjem in začel nekako takole: »Ljudje, kradejo nam zgodovino!!! Nahajam se v Nezakciju v Istri, …« Mislil je sicer na to, da narodom Balkana zgodovino kradejo tujci, saj v tem trenutku velja, da je Nezakcij na tistem mestu dejstvo. No, ni mogel izreči resničnejših besed. »Kradu nam istoriju!«. A plenilec ni velika sila izza devetih gora, je naš »bratski« narod.

PREMIČNA PLOŠČA in oznaka NES kot končni dokaz o staroveškem mestu

Če danes v nek iskalnik vtipkamo geslo Nezakcij, se nam dosledno odpre kraj pri Pulju. Gre za edinstveno ime oziroma edinstveni kraj s tem imenom v zgodovini. Izhaja iz zapisa Tita Livija iz 1. stoletja pred našim štetjem. Arheologija ga je v prejšnjem stoletju (po različnih tehtanjih predvsem italijanskih arheologov) umestila na jug Istre. Odtlej je ta kraj za nazaj dosledno označen s tem imenom – tudi v primeru, ko so za ostale kraje uporabljena domača imena. Primer iz prispevka Istra kroz željeznog doba iz leta 2021.¹

Poleg Livijevega zapisa, na katerem so gradili in špekulirali ostali zgodovinopisci, kot dokaz umeščenosti najdemo naslednji podatek: »Važan materijalni dokaz da Vizače predstavljaju ostatke grada sa značajnom prošlošću, predstavlja votivni (zavjetni) žrtvenik caru Gordijanu iz III stoljeća na kome se pominje Res Publica Nesactiensium.« O ostanku žrtvenika ne najdemo podatkov. Če se res potrudimo, odkrijemo, da ne gre niti za cele besede, ampak okrajšave … R P NES. Podatkov o velikosti, mestu najdbe in kje se žrtvenik nahaja sedaj, pa ni. Spodaj izsek iz dela Karla Markezetiča².

           Istrski krožek in iskanje Nezakcija v zaledju Trsta, vinotok 2025.

NEZAKCIJ kot KRAJEVNO in OBČNO IME

Inačice imena Nezakcij so: Nesactium, Nesatio, Nesazio, Ne, Nes, Nexancio, Nezakcij. Je edinstveni primer, saj v vseh dostopnih virih ne najdemo kraja ali besede s tem imenom ali pomenom. V literaturi najdemo različne inačice imena. Bistveno je vprašanje njihovega izvora. Ali je bilo ime, ki se je prvič pojavilo več kot sto let po zgodovinskem osvajanju prostora Histrov, izvorno ali pridano? Ali gre za glasovni posnetek staroselskega imena in kako se je izvorno glasilo? Kaj je pomenilo? So ga obleganemu utrjenemu naselju dali napadalci? Zakaj prav tole?

Srednjeveški zemljevid, na katerem se kraj Nexancio nahaja v Koprskem zalivu.

Kaj Nesactium pomeni v latinski in slovenski obliki

Pojma »nesactium« v latinskem slovarju ne najdemo. Še najbližji je izraz nescius v pomenu nezavednega, nevednega, nepoznanega. Druga prispodoba vodi k besedi ne – sazio, ki dobesedno pomeni nepotešen; it. saziare pomeni potešiti (lakoto ali drugo željo). V tem smislu beseda nesactium izraža nepoznano in nepotešeno.³

Pri iskanju možnih povezav s staro slovenskim govorom si pomagamo z domnevnim krajevnim oziroma ledinskim imenom. Hrvatje so z ostanki rimske naselbine povezali bližnje gradišče Vizače. Ni jasno, ali je to ime »poslovenjeni« Nezakcij ali gre za domače ledinsko ime Vizače. V vsakem primeru gre za nizko ležeče gradišče, ki bi ga bolje opisalo ime Nizače.

Pri poskusu ponovnega vpogleda v tedanje stanje so se kot pomenski oznaki, ki bi bili glasovno sorodni z »nezakcij«, ponujata še »nevzet«, »nezavzet« (utrjeni kraj). Podobno laično razmišljanje je bilo zaznano v primeru kraja Buzet, le da se razlaga nanaša na kasnejši čas turških vpadov.

Čisto na koncu se je pojavila še ena zelo smiselna razlaga, to je povezava Nezakcija s Knežakom.

KRAJA ZGODOVINE in NARODNEGA PROSTORA

Danes se narodnega prostora in njegove širitve zelo dobro zavedajo vsi naši sosedje. Žal je sodobno slovensko zgodovinopisje in družboslovje pojem naroda tako razvrednotilo, da se narodno ozemlje celo odstopa brez težave. Istra je predmet želja Italije in Hrvaške, ki si jo postopno tudi prisvajata na račun Slovenije in Slovencev. Pri tem so »zgodovinske pravice« temeljni adut obeh. Zato umestitev Nezakcija na jug Istre ni naključna zadeva.

Odkritje staroselskih Histrov v zaledju Trsta z večinskim slovenskim prebivalstvom bi v času sesipanja dogme o poznem prihodu Slovencev na morje predstavljalo riziko. Postavitev Rimljanov na jug Istre v čim zgodnejše obdobje Italijani s pridom uporabljajo pri ozemeljskih namerah. Hrvatje s tem bogatijo in plemenitijo »hrvaški prostor«. Žal je slovenska arheologija ob tem le kimajoča pritiklina.

Dosledno in vztrajno ponavljanje domneve (beri želje) je na koncu obveljalo kot dejstvo. Da bi kraljeva utrjena postojanka ali naselje stalo na koncu etničnega prostora in tam pričakalo svoje napadalce, je malo verjetno. Še manj dokazano. Zato pa je cementiranje Nezakcija na jugu Istre za nazaj toliko bolj razumljivo, v nobenem pogledu pa osnovano.

Avtorica fotografij je Vlasta Mlakar.

---

———————————————————————————————————————————————–