TIČ, TIČI IN OBLIKOVANJE PRIIMKOV
Leda Dobrinja
Sin, son in sini – oznake za mladega naslednika
Priimki in njihovo nastajanje še dalje veljajo za manj znano področje. Pri narodih v glavnem veljajo značilne končnice; vzemimo nekaj primerov.
Skandinavci in Angleži: -son, na primer Peter-son, Erich-son, John-son
Rusi: -ev, na primer Medvedev, Mendeljejev
Makedonci: -ov, na primer Gligorov
Italijani: -i, -ni, na primer Paoli, Nannini
Srbi: -ić, na primer Popović, Nikolić
Slovenski priimki nimajo enotne značilne oblike. Veliko je pomenskih priimkov, kot so Kralj, Knez pa tudi Tič, Kos, Jelen, Volk. Pri drugih najdemo končnice na:
-a, kot na primer Plahuta, Petrinja
-ak, kot na primer Hmeljak
-el, kot na primer Krnel
-an in -ar na primer Kalan, Krpan, Žagar
– druge.
Poznamo pa tudi končnico -ič, na primer Prinčič, Kocjančič, Muženič.
Ali iz tega potegnemo kako pravilo? Končnice na -ev in -ov izpričujejo neko svojino, pripadnost, po vsem sodeč očetu, družini. Končnica -son sama zase pomeni sin. Peter-son je torej Petrov sin. Srbska končnica -ić spominja na pomanjševalnico, manjšo obliko nečesa ali nekoga, italijanska pa je na videz naključna.
Slovenski priimki ne glede na obliko pogosto izražajo neko značilnost. Pri končnici -ič pa pomislimo na pomanjševalno obliko pomena besede ali imena. V tem primeru priimek Kmetič pomeni mali kmet, Mežnarič – mali mežnar, Rožič – mali rog, Markič je mali Marko. Pri ljudeh mali lahko pomeni tudi mlajši oziroma sin, potomec. To je smiselno tudi v primeru srbskih priimkov: Milosavljević je potomec ali iz rodovine Milosava, Petrović potomec Petra.
Poglejmo sedaj istrski govor in njegove glasove. Za tvorjenje pomanjševalnice se uporablja končnica z dvojno omehčanim »-č«, ki ga zapišemo kot -ćj««. Ptič, v Istri tićj se pomanjša v tičićj, nos oziroma nus postane nusićj, osliček je voslićj. Ta končni ćj pa se velikokrat izpusti, tako da dobimo tiči, nusi, vosli. V primeru pomanjševalnice imena Roman bi dobili Romanićj in končno Romani. Mali Nane bi bil Nanićj in nato Nani. Mali Tone pa Tonićj in Toni.
In tu smo že pri obliki in tvorjenju italijanskih priimkov. Ta način tvorjenja italijanskih oblik iz slovenskih priimkov je bil značilen za čas fašizma. Tako je Pavlič postal Paoli, Stepančič Stefani, Kocjančič Cocianni. Zagotovo je obstajal tudi pred tem.
V končni fazi gre pri teh priimkih za pripadnost in za princip malega naslednika, sina. Nastajanje ostalih oblik slovenskih priimkov še ni v celoti jasen. Priimki s končnico -a so menda najstarejša oblika.