MAJSKO SAMONIKLO CVETJE
Včeraj je bil deževen in hladen dan, ki ga je označila močna burja. Podala sem se proti Vardi zabavski, da naberem še nekaj zadnjih šparg in poslikala nekaj majskega cvetja. Kukavice, kukavice so kraljice.
Zgodnja vrsta kukavic je že odcvetela (na skrajni desni), no, ostale vrste so sedaj v polnem cvetenju.
Kukavicam se pridružuje nežno belo cvetje, za katerega v domačem govoru nimamo imena. Prav tako ne vemo, za kaj bi bile uporabne. Le zadnji rožici, ki malo spominja na šmarnico, smo v mojem otroštvu rekli jošćji (po sv. Jožefu).
Končno sem zasledila nekaj stebel živopisnih kosmatih rožic, za katere tudi nimamo imena (spominjajo na pljučnik). In nazadnje še nastavki divjelistnih perunik, ki so se pod Vardo naselili v zadnjih desetletjih. Potem pa kolonije vinsko obarvanih divjih “lilij”, ki jim ljudska kultura tudi ni posvečala pozornosti, a za katere je študentka etnologije pred časom rekla, da so ji ponekod rekli splavka (menda so jo uporabljali za sproženje naravnega splava).
In še zadnji poganjki šparg, ki so me tokrat zvabile na proti Vardi. V Istri nabiramo pravzaprav tri vrste poganjkov: blušća, ki je najzgodnejši (na 1. sliki), šparge, ki je najbolj poznana (slika v sredini) in ruške ali ruškovja (bodeče lobodike). Blušć je sedaj v glavnem že v semenu, prav tako lesenijo tudi stebla šparge. V polni rasti so poganjki ruške (na sliki zgoraj desno).