NAŠA PRISTANIŠČA IN NJIHOV RAZVOJ
V petek, 31. maja 2019 je v avli Osrednje študijske knjižnice Srečko Vilhar v Kopru potekala predstavitev tematske številke revije Mladika iz Trstu, ki je bila posvečena razvoju pristanišča Trst in njegovemu pomenu za nadaljnji razvoj Trsta, pa tudi Kopra in Istre. Po uvodnem pozdravu g. Marija Maverja sta tematiko položaja in razvoja pristanišča Trst osvetlila časnikar Andrej Černic in publicist Milan Gregorič. Na omizju vidimo tudi člana uredništva in časnikarja, g. Iva Jevnikarja.
Del uvodne predstavitve Milana Gregoriča: “Tržaško pristanišče je sredi prelomnih zgodovinskih dogodkov. Po desetletjih jalovih dogovarjanj je bil namreč končno sprejet zakon o vzpostavitvi obsežne prostocarinske cone (180 ha) na področju Boljunca, ki bo v naslednjih desetletjih privabila množico ladjarjev in poslovnih operaterjev, s poudarkom na visoko tehnoloških proizvodih in storitvah z veliko dodano vrednostjo. S podpisom nedavnega memoranduma med predstavnikom kitajskega podjetja China Communication Construction Company (CCCC) in predsednikom Sistemske pristaniške oblasti Vzhodnega Jadrana Zenom D’Agostinom je bil Trst vključen na kitajsko »svilno pot« kot glavno referenčno pristanišče Severnega Jadrana za prodor v Srednjo Evropo. Dogovorjen je še vstop tržaškega pristanišča v veliko nastajajočo logistično platformo v Košicah na Slovaškem (100 ha). V izgradnji je poleg tega nova logistična platforma pod Škednjem (26 ha) z lastnim novim VIII. pomolom. V dogovoru z RFI (Rete Ferroviaria Italiana) in RCA (Rail Cargo Austria) gredo h koncu dela za usposobitev prek 500-kilometrskega železniškega koridorja z dvotirno železnico visoke hitrosti (do 150 km/h), ki bo povezala Trst z industrijskimi središči bogatega blagovnega bazena Srednje in Vzhodne Evrope (Gradec, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Praga idr.), ki so doslej gravitirala v veliki meri na Koper. V teku so velika vlaganja v posodobitev železniške infrastrukture v samem pristanišču in na zalednih terminalih (Opčine, Červinjan idr.), vključno s prostocarinsko cono, v kar se vključuje tudi Kitajska, ki je hkrati kandidat za koncesijo na novi logistični platformi pod Škednjem. Vrednost vseh investicij naj bi znašala okrog 1,3 milijarde evrov. Vse to bo povsem spremenilo podobo tržaškega pristanišča in samega Trsta ter močno zaznamovalo tudi naravno zaledje Trsta, vključno z Luko Koper in Slovensko Istro…”
Po uvodni predstavitvi se je odvila plodna razprava, ki je osvetlila položaj pristanišča Koper in njegove možnosti v sklopu in primerjavi z drugimi pristanišči severnega Jadrana (poleg Trsta še Reka, Benetke in Ravenna). Razpravljalci iz vrst gospodarstva (kot prvi Zlatan Čok, nato pa še vsi drugi poznavalci) so poudarili dobre možnosti pristanišča Koper za razvoj in njegov ključni pomen za Slovenijo, hkrati pa podčrtali pomanjkanje državne strategije in lokalne pasivnosti pri tem. Zadnjemu so pritegnili tudi občinski svetnik Silvano Radin, zaposlen v ministrskem resorju, Žarko Pregelj in znanstvena raziskovalka, ki vodi raziskovalni projekt o slovenski istovetnosti, dr. Vesna Mikolič. Pri vsem tem se je izkazala šibkost slovenske politike pri vodenju narodnega oz. državnega gospodarstva, nič manj pa tudi pasivnost lokalne občinske strukture in stanovskih organizacij (Gospodarska, Obrtna zbornica, Primorska univerza) pri tem, kar vse skupaj predstavlja zrcalno sliko stanja v kulturi in tega, da je pri sedanji politični in razvojni generaciji odsotna tako državniška drža kot tudi vizija narodnega gospodarskega in kulturnega razvoja.