NEZAKCIJ PRI PULI JE ARHEOLOŠKA DOGMA

Leda Dobrinja

NEZAKCIJ pri PULI je ARHEOLOŠKA DOGMA

Zanimanje Istrskega krožka za Nezakcij se je pričelo že s I. zbornikom in prispevkom dr. Duše Krnel Umek Staroselci v Istri. V zborniku II. je bil objavljen prevod dela prispevka italijanskega arheologa Guida Rosade Med bajeslovjem in zgodovinopisjem iz monografije Oppidum Nesacium¹. Kot odziv na to sta bila v III. delu objavljena prispevka vojaškega poznavalca Janeza J. Švajncerja Izmišljotine, polresnice in bajke kot viri zgodovine ter R. W. Dobrowskega Nesactium, Mutila in Faverija. Zanimanje za staroselstvo je nato pod pepelom splošnega mrtvila nekaj let tlelo vse do spodnje objave na YouTubu, klica, ki nas je dregnil, da se vrnemo k delu. 

Po nekajletnem mirovanju se je Istrski krožek ponovno usedel k delu. Nekatere teme iz prejšnjih zbornikov so bile zakoličene in življenje okoli nas je klicalo k nadaljevanju. Med temi je bilo hitro poitalijančevanje slovenske Istre in postopno odstopanje le te Hrvaški. Slovenski zgodovinarji in arheologi pa v tem procesu sodelujejo sledeč teorijam in dogmam, ki jih pišejo od zunaj. Navadni državljani pa se v hitrem tempu naseljevanja novih prebivalcev z vseh strani in multikulturizaciji slovenskega prostora nimamo na kaj opreti. Prav tako nismo opremljeni za sodelovanje s podobno mislečimi raziskovalci in pobudami tako tistih na italijanski strani kot na Balkanu. Najbolj izstopajoča in očividna tema trenutka je bila Nezakcij.

Na posvetu smo se osredotočili na naslednje točke:

1. podatke Tita Livija o utaboritvi rimskih legij v vojni s Histri in taboru, ki naj bi ga postavili 5000 (rimskih) korakov od pristanišča v bližini Ogleja; prizorišče je umeščeno dokaj natančno. Tit Livij sicer v svoji 41. knjigi navaja, da je šlo za 5000 kopenskih milj (1,6 km), v nekih prevodih pa je govora o korakih (rimski dvojni korak znaša 1,48 km). Kljub temu, da ima opis pri časovnih opisih praznine in ni jasno, v kakem času in koliko je rimska vojska napredovala med posamičnimi dogodki, gotovo ni nobenega povoda za zaključek, da se je vojska do zadnje vojne iz. l. 178 pr. n. št. prebila do juga Istre.

Poleg tega so ključni podatki Carla Marchesettija o staroselskih gradiščih na Tržaškem in stališča italijanskih raziskovalcev 19. stoletja, iz katerih izhaja enotno stališče o legi Nezakcija v zaledju Trsta.¹ Ta med drugim pravi:

»Livijev opis pušča dvom o tem, ali je bil tabor premaknjen enkrat ali dvakrat, kot tudi o kraju, kjer je prišlo do napada Histrov nanj. Zaradi te negotovosti so si naši zgodovinarji neenotni in imajo nasprotujoča si mnenjal Eni trdio, da e bil tabor zavzet že blizu Akvileje, ob Timavi, kot npr. Carli (D. Ant. Ital. P. I,II,7) in Combi (Porta Orientale, 1857, 31) ali v Tržiču, kot npr. Gregorutti (Arch. Triest. XVI, 1890, s. 379), drugi kot npr. Kandler (Osserv. Triest. 1871, št. 10), ki ga postavlja na Repentabor in pristanek rimskih ladij v grljanskem zalivu. Drugi, kot Benedetti (Progr. Ginn. Di Pisino, 1885, s. 6), postavljajo ta dogodek na vzpetine pri Pomjanu blizu Kopra. Nekateri so iskali kraj tega dogodka na visoki plaoti pri Bazovii s predpostavko, da se je rimsko ladjevje zasidralo v Miljskem zalivu, kot npr. Petruzzi (Mente e Cuore, 1874, št. 1, 2, 3). Benussi (Arch. Triest. IX, s. 331) in de Franceschi (L’Istria, s. 40). Upoštevajoč topografske značilnosti, se mi zdi zadnje mnenje najboljše, čeprav se zdi smiselno premakniti lego tabora nekoliko nazaj proti morju, na pobočje med Katinaro in Bombejem, kjer je v zemlji mogoče najti veliko rimskih črepinj in od koder so bile lažje povezave s floto, zasidrano v niže ležečem zalivu. Ustrezala bi tudi razdalja 5 rimskih milj, ki jo navaja Livij. Poleg tega je potrebno pripomniti, da na območju Bazovice ni opaziti nobenih sledi kakšnega utrjenega tabora, niti drugih ostankov, ki bi se zagotovo našli na kraju, kjer so bile precej časa utaborjene rimske legije.«

Pisci, ki so mnogo kasneje povzemali Livijeve podatke in Nezakcij premaknili na jug Istre, se sklicujejo tudi na »mejo Italije«, ki naj bi tekla na reki Raši. Odgovor na to se nahaja v novejši raziskavi najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah, kjer v prispevku jasno piše: »Meja Italije je bila po Pliniju v 1. st. pr. n. št. na reki Mirni, do reke Raše jo je potisnil Avgust konec 1. st. pr. n. št.«² Bitka se torej ni mogla odvijati daleč izven osvojenega ozemlja.

2. Podatke o stališčih lokalnih raziskovalcev iz 19. stoletja, ki jih je v svojem prispevku iz I. zbornika zbrala dr. Duša Krnel Umek in, kot omenjeno, delo Carla Marchesettija o prazgodovinskih gradiščih na Tržaškem in v Julijski krajini. Na njegovi karti gradišč odkrijemo veliko zgoščenost le teh v zaledju Trsta, kar samo po sebi govori o pomenu in moči tega območja. Konec koncev podatek o domnevni legi Nezakcija na območju Boljunca najdemo tudi v predstavitvi tega kraja na Wikipediji

Izsek iz Marchesettijeve karte gradišč v okolici Boljunca.

3. Najnovejše arheološko raziskovanje in posebej večletni projekt Onkraj Akvileje, ki je podrobno proučil ostanek treh rimskih taborov v zaledju Trsta oziroma v okolici Boljunca. Njihova zgoščenost v zaledju Miljskega zaliva sama po sebi priča, da so se rimske legije na tem prostoru zadrževale z namero obleganja.³ Raziskava ni posegala v predrimske najdbe in staroselske ostanke.

Na 1. sliki vojaški tabori in druge pomembne naselbine na Tržaškem med 2. in 1. stol. pr. n. št. Grafični prikaz F. Bernardini in M. Belak. Na 2. sliki hipotetični prikaz rimskih utrdb na Koromačniku z JZ strani. Risba g. Zanettini.⁴

Za nas pomembno je odkritje bronastodobne utrdbe na Trmunu pri Dolgi kroni. V letu 2023 pa je bil objavljen prispevek o večstopenjskem in zemeljskem zaznavanju utrdbe iz bronaste dobe v bližini gradišča Dolga krona med Boljuncem, Mačkoljami in Štramarom.⁵ Izkopavanja iz leta 2022 so odkrila, da sta bila 2 ali 3 kvadratni stolpi iz postrimskega obdobja preurejene utrdbe iz bronaste dobe. Pri tem so bili odkriti deli protozgodovinske keramike ne le na vrhu Trmuna, temveč tudi na širšem območju proti zahodu. Gre torej za staroselsko ostalino.⁶

Vrh Trmuna brez vegetacije in z arheološkim jarkom, odprtim poleti 2022; pogled z vzhoda. Črna puščica označuje lokacijo bližnjega gradišča Dolga krona (it. Monte d’Oro).

Prva predpostavka je torej bila, da gre pri Nezakciju za območje Boljunca oziroma Starega Trsta. Ta pogled spremlja vprašanje, za katera utrjena naselja gre pri Livijevi navedbi, da sta padcu Nezakcija sledili Mutila in Faverija? Bi po glasovni podobnosti to lahko bile Stare Milje in Elerji? Druga predpostavka je bila, da je šlo za Nezakcij na območju Sermina, ob vznožju katerega še danes teče reka Rižana. Padla je odločitev, da si bomo najprej ogledali območje Boljunca s Starim Trstom. Nekaj raziskovalcev pa je sledilo stališču, da gre za gradišče Sermin pred ustjem Rižane. Šele kasneje odkrijemo nov pogled na Nezakcij v Knežaku, ki ga avtor predstavi v nadaljevanju tega poglavja.