Dragi bralec,

pred teboj je zbornik, posvečen novemu poglavju naše preteklosti. To je čas izpred

dveh, treh in več tisoč let, čas gradišč, bronastih in železnih najdb, ‘venetskih

napisov’, mehkih oblik okrasja, mozaikov, omike žarnih pokopov. To je čas staroselskih

ljudstev, ki so jih imenovali Istri, Karni, Japodi, Veneti, ki so bili vojne proti

sili rimskih legij in nato izginili iz veljavne zgodovine. Omiko ‘izginulih ljudstev’

so zmagovalci pripisali skrivnostnim Keltom, fantomskim Ilirom, mitskim Grkom,

največkrat pa sebi – Rimljanom. Zgodovina je bila prekruta, zmagujoče sile sosedov

premočne, da bi se poznejši slovenski zgodovinopisci še bili voljni soočiti z dogodki

in se zoperstaviti pritisku. Sčasoma je večina akademskih raziskovalcev prešla na

stališče zmagovalcev in najpomembnejša prizadevanja danes vlaga v dokazovanje

lastnega neobstoja.

Mi, sedanji Istrani in Slovenci s časom rimskega imperija na tem prostoru nismo

smeli imeti povezave. Pa vendar smo tu, stari in od vedno. V Istri smo enostavno

‘lidje ut leate’ (ljudje od tule) tako kot stara ljudstva na Apeninih, na območju Alp,

proti Balkanu in proti srcu Evrope. Zaradi očitnosti dejstva, da smo od tu, nismo

nikoli dovolj poskrbeli za dokazovanje, da smo staroselci. In ker sebe ne imenuješ,

pač pa te imenujejo drugi, tudi imena nismo imeli zase. Poimenovali so nas različno

glede na čas in prilike in lastno zaznavo.

V šali bi rekli, da smo ‘Laetahe’. Mogoče so malo višje pod Alpami do danes

ostali Ladini in mogoče so naziv po časovnih preobrazbah in privzetih vplivih ohranili

sedanji ‘Lahi’ in celo Latini. Zagotovo so bili domačini, krajinarji. Del njih je

podpisan v ljudstvu Karni. Presenečeni obstanemo, ko odkrijemo, da so Rimljani

≫nekdajnimu Čiču, Kraševcu in Istranu rekli Japys. Od kod pa to? Tudi sam se

je Čič, Kraševec ali Istranec po slovensko Japic imenoval. Beseda Japic pride od

slovenske zdaj skoro pozabljene besede japi (stari). Zato še zdaj nekateri pravijo

staremu možu: japica. Dežela Japicev je bila torej pred Rimljani Japydia imenovana.

≪ To so naši zgodovinopisci vedeli pred poldrugim stoletjem, kot boste lahko

prebrali v nadaljevanju.

Keltov ni več, mogoče jih v našem prostoru tudi nikoli ni bilo, Langobardi niso

pustili niti podpisa, peščica Grkov na begu ali trgovskih potovanjih ni gradila mest

in trgov. Gradili so jih domačini. In Istrjani smo tule še danes. Prišel je čas, da si

vzamemo pravico do spomina. Ta zbornik je posvečen času in omiki, dediščini, ki je

do današnjih dni nismo smeli imeti.

Publikacija je nadaljevanje dvajsetletnega domoznanskega in raziskovalnega

dela študijskih krožkov Beseda Slovenske Istre in Istrske teme, ki sta najprej znova

oživila zanikano prvinsko slovensko kulturo v Istri. Na koncu te raziskovalne poti

smo prišli do neizpodbitnega zaključka, da smo tu staroselci mi. Pred tem spoznanjem

je bilo potrebno izjemno delo venetologov, Mateja Bora, patra Ivana Tomažiča,

Jožka Šavlija in drugih, ki so prebili ≫nedotakljivi ščit resnice≪ o prihodu naših

prednikov iz Zakrpatja v 6. stoletju in na osnovi slovenskega jezika raztolmačili več

tisoč let stare venetske napise iz severne Italije. S tem so opravili epohalno delo za

zborniks popravki_novo danes_3.indd 9 17.9.2015 11:05:43

10

Slovensko staroselstvo in Istri

slovensko in evropsko zgodovino, Istranom pa omogočili uvid v izjemno vrednost

istrskega govora in izročila.

Pionirsko delo venetologov je nadaljevala vrsta neodvisnih raziskovalcev na

področju etnologije, zgodovine, arheologije, sociologije, govorov, jezika in naposled

raziskav DNK, ki so ustvarjali predvsem v okviru simpozijev v Bovcu, in skupine, ki

je vodila projekt o koreninah slovenskega naroda v Ljubljani.

V svetu je moralo pred tem priti do novega tehnološkega napredka, še posebej v

računalniški tehnologiji. Hitra in prosta dostopnost podatkov omogoča raziskovanje

neodvisnim raziskovalcem. Moralo je priti tudi do novih prebojev v raziskovanju

starih verstev in sodobnih duhovnih ved, še posebno tistih, ki izvirajo iz indijskih

Ved. Za preboje v raziskovanju so potrebna tudi nova izhodišča, drugačne logične

premise in metodologija raziskovanja. Ali kot se je za svoje potrebe izrazil naš sodelavec

Angel Martelanc: ≫Pri tem delu moraš poznati jezik, imeti moraš posluh, da

slišiš glasove. In imeti moraš tudi malo domišljije.≪ Moraš ga poznati, seveda. Noben

učen prišlek ne bo nikoli slišal vsega, kar sporoča govor, ne slovnično ne glasovno in

ne v pomenih.

V duhu publikacij Brazde s trmuna in Istrske teme odpira zbornik vrata tako

uveljavljenim znanstvenim raziskovalcem z akademski nazivi kot nepoklicnim raziskovalcem.

Po tradiciji je to prostor za neodvisne domače ustvarjalce, ki se jim pridružujejo

avtorji iz širšega prostora. Zaradi izjemne količine energije, ki je vložena

v pretvarjanje slovenskega prostora v prostor mnogih kultur in narodov, gre drži in

delu vsakega izmed avtorjev izjemno priznanje. Raziskovalno in drugo delo pri nastajanju

te publikacije je bilo opravljeno z lastnimi močmi in sredstvi.

Po tradiciji publikacij bo zbornik vseboval več delov. Najprej ima prostor zgodovinski

del s primerjalno raziskavo zgodovinskih virov, sledijo razprava o povezavi

ljudstev na tako imenovanem indoevropskem prostoru, predstavitev najdbe z venetskim

napisom, analiza sledov slovenskega jezika na Braču, sestavek o povezavi

starih krajevnih imen z božanstvi in razmišljanje o naši zgodovini z vidika venetske

pisave ter manj znanih zgodovinskih virov.

V drugem delu je poudarek na domoznanskem raziskovanju članov študijskih

krožkov in na temah iz neobjavljenih prispevkov iz drugih projektov. V letu 2012 je

zaradi ovir in premočne podpore multikulturnemu konceptu, ki močno obremenjuje

sodelavce, ostala neobjavljena skoraj celotna številka lista Istrske teme. Naslednje

leto je steklo snemanje dokumentarnega gradiva, ki je zaradi pomanjkanja sredstev

prav tako nedokončano. Iskanje staroslovenskega izročila se je osredotočalo na tako

imenovane Belinove dneve na posestvu pod Vardo nad Loparjem. Izpeljan pa je bil

projekt o istrskem govoru in njegovih sporočilih v radijskem nizu Šak-šak je delala

na Radiu Trst A.

Tretje poglavje je poglavje odpiranja novih razsežnosti in spraševanja. Namenjeno

je novim pogledom na najdbe in odkrivanju doslej nezapaženih ostankov. Pozornost

pritegnejo šele v luči dejstva o naši prisotnosti in omiki pred več tisoč leti.

Opominja se na nekritično pripisovanje najdb ‘rimski’ kulturi, čeprav so po vsem

sodeč starejše in predstavljajo ustvarjalnost staroselcev; prav tako prehitremu pripisovanju najdb tujim vplivom in ustvarjalcem. Večji pomen je posvečen predkrščanskim ostankom in njihovemu spreminjanju v dobi krščanstva.

Pri tem smo prišli do zaključka, da so nekatere najdbe, ki so jih pripisovali Istrom

v času pred tri tisoč leti, mnogo starejše in da jih z vidika obstoječega znanja ne

moremo razložiti. Da bi lahko prišlo do novih prebojev v razumevanju, bo potrebno

spremeniti gledanje na časovno oddaljenost prvih naselitev in dopustiti možnost obstoja

višje razvitih omik in civilizacij tudi pri nas, prav tako bo potrebno dopustiti

možnost kvalitativno višje ravni tehnologij. Človek kot duhovno bitje znova vstopa

v ospredje in s tem tudi vprašanje njegovih duhovnih moči. Tu prehajamo na mejna

področja tehnologij in duhovnih ved, kar je v tem trenutku tudi skrajni domet naše

publikacije.

Zadnji tematski sklop smo poimenovali od Istrov do današnjih Istrjanov. Kljub

temu da je zbornik namenjen času in kulturi žarnih pokopov, ki jih uvrščajo v bronasto

in železno dobo tja do tri tisoč, štiri tisoč ali več v preteklost, to delo opravljamo

za nas, za sodobnega človeka. Zanima nas usoda ljudstva Istri in nit, ki nas

povezuje z njimi. Zato sledimo, kaj se je po krvavih vojnah z Rimljani in ob koncu

njihove suverenosti z njimi dogajalo. Z avtorjem zadnjih prispevkov osvetljujemo

nekaj ključnih tem iz poznejše zgodovine in v luči odkritih dejstev polnimo praznino

v slovenskem zgodovinopisju. Opozarjamo na opustitve in zlorabe domačih in tujih

raziskovalcev, na verigo členov pri postopni in vztrajni izgubi slovenske zemlje. To je

še kako aktualno tudi v sedanjem trenutku in pomaga pri razumevanju položaja, ki

ga imamo slovenski Istrjani danes. Ta del simbolično zaključujemo s pismom, ki so

ga pred dobrimi sto leti za nas pustili slovenski rodoljubi v Kopru.

Odreči nekomu obstoj je zločin. Odreči obstoj nekemu narodu je zločin, pomnožen

s seštevkom njegovih pripadnikov in s potencialno vrednostjo naroda ter njegove

omike kot kvalitativne biti, kar je samo po sebi krnitev in tlačenje človeštva.

Iskrena hvala sodelavcem za zaupanje, za neizčrpen trud in držo pri delu; ne

nazadnje za veselje in radost, s katerimi opravljamo svoje delo. Napisano je zate,

dragi bralec. Kaj boš naredil s tem, kar je pred teboj, je na tebi. Nikar pa ne pričakuj,

da bo tvoje čutenje, tvojo resnico potrdil nekdo, ki te je doslej zanikal. Si torej ti in

jaz s tem, kar imava okoli sebe. Vzemi ali pusti. Veliko sreče ob branju in Bog z nami

in našo zemljo.

V Kopru, aprila 2015

Leda Dobrinja

 

VSEBINA

Stran

Uvodne besede ……………………………………………………………………………………………………… 9

I – RAZISKOVANJE

Duša Krnel Umek – Staroselci v Istri ……………………………………………………………………… 14

Cyril Hromnik – Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine? …………………………………………. 36

Mirko Škibin – Venetska srebrna ploščica …………………………………………………………….. 49

Viljem Kralj – Ali so staroselci na Braču govorili slovensko? …………………………………… 54

Leda Dobrinja – Istra – zemlja boginje Este …………………………………………………………… 64

Angel Martelanc – Je naša zgodovina prava? …………………………………………………………. 92

II – IZ DOMAČE ZAPUŠČINE

Vlado Grželj – Če hočete, mi verjemite …………………………………………………………………114

Nadja Rojac – In sem se vprašala …………………………………………………………………………119

Leda Dobrinja – Tavis …………………………………………………………………………………………..121

Ivan Novak – Ob dnevu svetega Ivana ………………………………………………………………….127

Ivan Novak – Čaščenje Svetega telesa in Matere božje v Ospu ……………………………..128

Marija Koren – Kresovanje v Podgorju …………………………………………………………………130

Marija Koren – Marija snežna na Grdišcah …………………………………………………………..131

Marija Š. Jerman – Gradin – vas, ki jo nosim v srcu ……………………………………………….135

SLIKOVNA PRILOGA……………………………………………………………………………………………139

III – MATERIALNI OSTANKI – VPRAŠANJA

Uvodne besede ……………………………………………………………………………………………………152

Leda Dobrinja – Gradišča, gomile in grublje ………………………………………………………..154

Kamenurji …………………………………………………………………………………………………………. 157

Leda Dobrinja – Znamenja in pilji ……………………………………………………………………….158

Leda Dobrinja – Krogi in svetišča ………………………………………………………………………..160

Mitja Fajdiga – Mokri hrib nad Koprom ………………………………………………………………162

Leda Dobrinja – Sveti hrami in mozaiki ……………………………………………………………….163

Starci in Stare njive …………………………………………………………………………………………….165

Leda Dobrinja – Kamnite krone ………………………………………………………………………….166

Skalni pas pod čenturskimi Malimi njivami …………………………………………………………166

Picugi pri Poreču ………………………………………………………………………………………………..167

Mitja Fajdiga – Megalitski Picugi v Istri ………………………………………………………………..168

Franc Šturm – Picugi …………………………………………………………………………………………..171

Leda Dobrinja – Grmade in ognjare …………………………………………………………………….172

Leda Dobrinja – Skalorezi ……………………………………………………………………………………174

IV – OD ISTROV DO ISTRANOV

Andrej Šiško – Istra – slovenskoga naroda deržava ………………………………………………178

Andrej Šiško – Selitve z juga in hrvaške poneverbe zgodovinskih virov …………………192

PRILOGA – Pismo slovenskih narodnjakov iz Kopra iz leta 1907……………………………213