EKSKURZIJA V FURLANIJO

Za soboto, 28. aprila 2018, naši ŠTUDIJSKI KROŽKI skupaj s krožkom KRUT iz TRSTA in KD JADRO iz RONK pripravljajo

e k s k u r z i j o  v  F u r l a n i j o

Tehnično izvedbo pripravlja krožek Krut. Šli bomo z malim avtobusom, lahko tudi iz Kopra.  Točen čas odhoda in ceno ekskurzije bomo dobili v kratkem. Vse informacije in prijavo lahko opravite tudi neposredno pri g. Pierini na Krutu.

 

Uvod v ekskurzijo je predstavljalo predavanje dr. Duše Krnel Umek na temo Karni in Kranjci v Trstu in Furlaniji v mesecu marcu. Avtorica je posredovala tudi gradivo iz publikacije Oko Trsta, ki je bilo po 2. sv. vojni namenjeno pri določitvi meje z Italijo. Spodnji zemljevid z naslovom Izgubljena slovenska naselja (Furlanija) je iz te publikacije, več v prispevku Ekskurzija v Furlanijo (Istra in Trst).

NEKAJ INFORMACIJ O KRAJIH POSTANKOV JE PRIPRAVIL GOSPOD IVO PETKOVŠEK (KD JADRO):

Pričnemo z razlago imena mesteca RONCHI DEI LEGIONARI, spominja namreč na pohod (impresa di Fiume) d’Annunzijevih legionarjev, leta 1919 na Reko, predhodnik fašistične “Marce su Roma”, oziroma poveličevanje nacionalizma, oboroženega nasilja, čigar privaten spomenik lako vidite pred ronskim pokopališčem.

Ronke pa izhaja iz čisto slovenske starinske besede “obronek”, ki opisuje skalnat, poseven svet ob vodi ali polju. Vedeti moramo, da je Soča ob povodnjih v spodnjem toku (Sdoba) menjevala smer struge in se razdelila na dve strugi, na kar spominja rimski most na pet lokov, ki je prečkal obroben kraški rokav. Most se je posul ob priliki močnega potresa leta 589, ko je izginil tudi omenjeni rokav. Most se je nahajal med vilo Hinke in gričem Zochet. Kamenje mostu se je uporabilo za zgradnjo raznih poslopij.

Ogledali si bomo večkrat predelano cerkvico bližnje vasi Vermegliana (najštevilčnejsa slov. šola in mešani zbor staršev) iz 13 stol., posvečene sv Stefanu, okrašene s krasnimi srednjeveškimi freskami, ki uprizarjajo sv. Jurija, sv. Mihaela, sv. Valentina, sv. Ivana. Vermelijan ozhaja iz slov. besed VERH IN MELJAN (melišče).

Vredno je povedati, da so bila tod do prihoda Rimljanov gradišča (kastelirji) skoraj na vsakem griču (iz ŽELEZNE IN BRONASTE DOBE od Istre, Furlanije Julijske krajine, do Dalmacije, Veneta in bližnjih ozemelj.

Nadalje se bomo peljali skozi vas Fogliano (po Vugi  BOLJAN-BELJAN, če pristanemo na primerjavo s Fella- Bela), nato ob velikem italijanskem vojaškem pokopališču (sto tisoč pokopanih vojakov iz 1. svetovne vojne). V bližini avstroogrsko pokopališče. Oba pripadata folianskemu ozemlju.

Obrnili se bomo na desno proti mali vasici Polazzo (slov. POLAC – polje), kjer se nahaja BELINOVA skala (Sass de san Belin). Po ogledu skale, velikega monolita, se bomo ustavili  v REDIPUGLIJI (slov. Rodo polje – nerodovitno polje , po prof. Vugi, kar bi po Petkovšku opravičeval naziv bližnje vasi RUDA) za ogled najstarejšega kipa Marije z detetom na stolu iz furlanskega 13 stoletja (“la Madonna del capitello”), morda celo starejšega od kipa, ki se nahaja  v baziliki Marije Saal, ki se nahaja v cerkvi sv. Elizabete.

Nato naprej preko Soče proti Krminu in Čedadu (Staro mesto), kjer gremo na ogled “keltskega hipogeja”, podzemne jame, kjer naj bi se izvajalo čaščenje Boginje matere zemlje ali celo tisti, posvečeni rojstvu božanstva Sonca. Nato še na ogled longobardske kapelice in državnega arheološkega muzeja, kjer naj bi se nahajal bronast kipec “Ercole stante” (III.—II. stol. pred Kr., inventar št. 496) po Petkovšku mimetiziran Belinov kipec, ki je trenutno na  razstavi v Nemčiji. Muzej je posvečen v glavnem  rimskemu in longobardskemu obdobju. Mesto je obiskal Trpimir (852), princ hrvaške Dalmacije in njegovo ime je zabeleženo na robu strani sv. Ivanskega evangelijarja, ki ga hrani muzej in ki naj bi ga napisal v Palestini sam sv. Marko. (Opomba: Tam je njegovo ime zapisano kot domno Tripimiro (gospod Trpimir), z naslovom, ki so ga tedaj podeljevali najbolj uglednim osebam. Gottschalk ga naziva celo s „kraljem Sklavenov“ (rex Sclavorum), kar ponovno označuje njegovo vrhovno oblast in dejstvo, da v resnici ni bil vazal nikomur).

Pri Čedadu sta zanimivi še Landarska jama (s. Giovanni d’Antro ali s. Ivan iz Cele; beseda “cele” v lokalnem narečju pomeni plosko skalo, strmo pobočje; zanimiva je za staroslovensko prisotnost v teh krajih nediške doline. Od tu je tradicionalna legenda beneških Slovencev o Slovenski kraljici in Atili (uničenje Ogleja leta 452) in romarsko svetišče Stara gora. Ta se nahaja na mestu nekdanje rimske “specule”, observatorija, pozneje cerkve, posvečene sv. Mihaelu, zato lahko pomislimo na še starejši Belinov tempelj. Leta 1479 je bila posvečena črni Božji materi. Črne madone so v prvih stoletjih po K. predstavljale prineseni egipčanski kult boginje Izide.