Knjiga je zbir izpovedi, pričevanj, dokumentov, odmevov in fotografij o veličastnem desetletju slovenske Istre po osamosvojitvi Slovenije. To je bil čas kulturne prebuje in iskanja istovetnosti avtohtonih Istranov, ki je tvorilo okvir osebni zgodbi avtorice, ki si je na prebujajočem se podeželju oblikovala delovno mesto raziskovalke, animatorke in pobudnice za razvoj istrskega podeželja. Na trenutek pustolovski in spet dramatični poskus osebne in poklicne rehabilitacije nezaposlene sociologinje se prepleta z zanosom Istranov in prijateljev prvinske Istre, ki so odkrivali potlačeno istovetnost, stari ponos in nove možnosti kulturnega in gospodarskega razvoja zapuščenega podeželja. Izbruh zadušene energije je preko srečanja preostalih in izseljenih domačinov, novih prebivalcev in večnega Trsta privedel do prvovrstnih kulturoloških stvaritev: dogodkov, knjig, revij, umetniških del, razstav, radijskih in televizijskih posnetkov. V pripovedi nastopajo glavni, stranski in občasni igralci dogajanja, ki mu okvir daje čas zloma socialističnega, vzpostavljanje novega tržnega in demokratičnega sistema in na koncu ponovno vzpostavljanje moči stare socialistične strukture, ki so se ji pridružili novi politični subjekti in interesni cehi. V kiti pripovedi sledimo trem šopom niti: osebni izkušnji, skupinskemu delu s kulturološkim izkupičkom ter kritični presoji družbenega dogajanja, ki je na koncu privedlo do zamrtja neodvisnega duha in ustvarjalne energije. Delo je označeno kot študij primera, kjer je avtorica ena od pobudnikov dogajanja,  udeleženka ter opazovalka. Z metodološkega vidika gre torej za raziskovanje z udeležbo, redkost v slovenski družboslovni literaturi. Spremno besedo je napisal Milan Gregorič. Knjiga obsega 228 strani v barvnem tisku in je na voljo v mehki vezavi.