Akcija!

30.00 23.00

SLOVENSKO staroselstvo in Istri : zbornik / [uredništvo Leda Dobrinja]. – Koper : KD Beseda Slovenske Istre, 2015, Vzpor. nasl. v venetski pisavi
Dragi bralec, pred teboj je zbornik, posvečen novemu poglavju naše preteklosti. To je čas izpred dveh, treh in več tisoč let, čas gradišč, bronastih in železnih najdb, ‘venetskih napisov’, mehkih oblik okrasja, mozaikov, omike žarnih pokopov. To je čas staroselskih ljudstev, ki so jih imenovali Istri, Karni, Japodi, Veneti, ki so bíli vojne proti sili rimskih legij in nato izginili iz veljavne zgodovine. Omiko ‘izginulih ljudstev’ so zmagovalci pripisali skrivnostnim Keltom, fantomskim Ilirom, mitskim Grkom, največkrat pa sebi – Rimljanom. Zgodovina je bila prekruta, zmagujoče sile sosedov premočne, da bi se poznejši slovenski zgodovinopisci še bili voljni soočiti z dogodki in se zoperstaviti pritisku. Sčasoma je večina akademskih raziskovalcev prešla na stališče zmagovalcev in najpomembnejša prizadevanja danes vlaga v dokazovanje
lastnega neobstoja. Mi, sedanji Istrani in Slovenci s časom rimskega imperija na tem prostoru nismo
smeli imeti povezave. Pa vendar smo tu, stari in od vedno. V Istri smo enostavno ‘lidje ut leate’ (ljudje od tule) tako kot stara ljudstva na Apeninih, na območju Alp, proti Balkanu in proti srcu Evrope. Zaradi očitnosti dejstva, da smo od tu, nismo nikoli dovolj poskrbeli za dokazovanje, da smo staroselci. In ker sebe ne imenuješ, pač pa te imenujejo drugi, tudi imena nismo imeli zase. Poimenovali so nas različno
glede na čas in prilike in lastno zaznavo. V šali bi rekli, da smo ‘Laetahe’. Mogoče so malo višje pod Alpami do danes ostali Ladini in mogoče so naziv po časovnih preobrazbah in privzetih vplivih ohranili
sedanji ‘Lahi’ in celo Latini. Zagotovo so bili domačini, krajinarji. Del njih je podpisan v ljudstvu Karni. Presenečeni obstanemo, ko odkrijemo, da so Rimljani »nekdajnimu Čiču, Kraševcu in Istranu rekli Japys. Od kod pa to? Tudi sam se je Čič, Kraševec ali Istranec po slovensko Japic imenoval. Beseda Japic pride od
slovenske zdaj skoro pozabljene besede japi (stari). Zato še zdaj nekateri pravijo staremu možu: japica. Dežela Japicev je bila torej pred Rimljani Japydia imenovana.« To so naši zgodovinopisci vedeli pred poldrugim stoletjem, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju. Keltov ni več, mogoče jih v našem prostoru tudi nikoli ni bilo, Langobardi niso pustili niti podpisa, peščica Grkov na begu ali trgovskih potovanjih ni gradila mest in trgov. Gradili so jih domačini. In Istrjani smo tule še danes. Prišel je čas, da si vzamemo pravico do spomina. Ta zbornik je posvečen času in omiki, dediščini, ki je do današnjih dni nismo smeli imeti. …
(Leda Dobrinja, uvodne misli)

Na zalogi

Opis

SLOVENSKO staroselstvo in Istri, zbornik
Izdajatelj: Vita, zavod za kulturo in izobraževanje, KD Beseda Slovenske Istre, Koper 2015; projekt študijskih krožkov Istrske teme in Beseda slovenske Istre
VSEBINA:
I – RAZISKOVANJE: Duša Krnel Umek – Staroselci v Istri; Cyril Hromnik – Sloveni, Slovaki, kje so vaše korenine?; Mirko Škibin – Venetska srebrna ploščica; Viljem Kralj – Ali so staroselci na Braču govorili slovensko?; Leda Dobrinja – Istra – zemlja boginje Este; Angel Martelanc – Je naša zgodovina prava?
II – IZ DOMAČE ZAPUŠČINE: Vlado Grželj – Če hočete, mi verjemite; Nadja Rojac – In sem se vprašala; Leda Dobrinja – Tavis; Ivan Novak – Ob dnevu svetega Ivana; Ivan Novak – Čaščenje Svetega telesa in Matere božje v Ospu; Marija Koren – Kresovanje v Podgorju; Marija Koren – Marija snežna na Grdišcah; Marija Š. Jerman – Gradin – vas, ki jo nosim v srcu; SLIKOVNA PRILOGA
III – MATERIALNI OSTANKI – VPRAŠANJA: Uvodne besede; Leda Dobrinja – Gradišča, gomile in grublje; Kamenurji; Leda Dobrinja – Znamenja; Leda Dobrinja – Krogi in svetišča; Mitja Fajdiga – Mokri hrib nad Koprom; Leda Dobrinja – Sveti hrami in mozaiki; Starci in Stare njive; Leda Dobrinja – Kamnite krone; Skalni pas pod čenturskimi Malimi njivami; Picugi pri Poreču; Mitja Fajdiga – Megalitski Picugi v Istri; Franc Šturm – Picugi; Leda Dobrinja – Grmade in ognjare; Leda Dobrinja – Skalorezi
IV – OD ISTROV DO ISTRANOV: Andrej Šiško – Istra – slovenskoga naroda deržava; Andrej Šiško – Selitve z juga in hrvaške poneverbe zgodovinskih virov; PRILOGA – Pismo slovenskih narodnjakov iz Kopra iz leta 1907