KAMNARSKA ROŽA in KRIŽ IZ SVETEGA ANTONA

Leda Dobrinja

Pred kratkim sta bili na portalu fb skupine Ali je v Istri še kdo živ?! objavljeni fotografiji motiva z oljnega kamna iz Svetega Antona. Ta ima podobo križa s štirimi enakimi kraki, od katerih se gornji trije podaljšajo v nekakšno glavo, na vsaki strani pa se gornjih krakov držita še po dva kroga. Enakokraki križ se s steblom drži tal in na ta način spominja tudi na človeško podobo ali cvet. Devet krogov in steblo ter štirje kraki vodijo tudi na področje starih koledarjev, še bolj pa v novejšo simboliko križa.

 Podoba kamna iz Sv. Antona. Foto: Dean Plahuta, 2018.

Kamuni in kamnarska roža

Najbolj presenetljiva pa je podobnost s tako imenovano KAMNARSKO ROŽO (rosa camuna) iz Kamnarske doline (Val Camonica) na območju Brescie v Lombardiji. Kamuni so bili staroselsko ljudstvo, ki je živelo na območju Padske nižine in pa vse do Istre v času od bakrene do železne dobe.

   

Klasična kamnarska roža, ki jo srečamo na skalah Kamnarske doline (1. in 2. motiv) ter v Vučedolu (3. motiv).

O podobi Leopold Verbovšek pravi: »Simbol dežele Lombardije, znan je kot ‘rosa camuna’, kamnarska roža. Naslikana tudi med predzgodovinskimi upodobitvami v skalnih stenah nad vasjo Capo di Ponte v pokrajini Brescia. Ljudstvo Kamuni je pripadalo Retijcem, ki so se hrabro upirali Rimljanom vse do leta 16 pred našim štetjem. Nahajališče leži v dolini Val Camonica (Kamunska dolina), katere deblo je tudi v besedah amn, Kamno, Komna in gams (rezijsko čamurče in ladinsko čiamurk). Na Apeninih ga ne najdemo.«  Lepold Verbovšek, Komu (ni)smo tujci? Ljubljana, Jutro, 1995, str. 138.

Več o ljudstvu Kamuni in njihovih ostankih najdemo tudi v prispevku I Camuni, od skale lutk do Salomonovega vozla v uredništvu Marise Uberti (I Camuni, masso dei pitoti’ al Nodo di Salomone) na povezavi  http://www.homolaicus.com/storia/antica/camuni.htm. Najstarejša najdba s podobo pa naj bi segala v Vučedol.

Kamnarska roža v Orehovi Pejci pri Trstu

 Podstavek v obliki kamnarske rože iz jame Orehova Pejca pri Trstu.

Še zanimiveje je postalo po odkritju kamnarske rože na podstavku čaše v jami Orehova Pejca (Grotta dei ciclami) pri Trstu. Nekaj povzetkov iz prispevka Daniele Fogar Najstarejša kamunska roža na svetu na  http://www.ilpuntosulmistero.it/scoperta-a-trieste-la-rosa-camuna-piu-antica-del-mondo/ se glasi takole:

“Navdih, ki je sprožil raziskovanje, ki je privedlo do tega proučevanja, prihaja iz zelo bližnje, to je tržaške stvarnosti: že mnoga leta posedujem knjigo ‘Caput Adriae’ (Caput Adriae – La Preistoria, Quaderni didattici della Cassa di Risparmio di Trieste, a cura dei Civici Musei di Storia ed Arte II, Trieste, 1984) in pogosto sem se zalotila v opazovanju in občudovanju še posebej dveh fotografij dveh obrednih čaš/kup (nahajajo se v Znanstvenem speleološkem muzeju Velike jame v Trstu (Museo Scientifico Speleologico della Grotta Gigante (Borgo Grotta Gigante-Trieste). … Čaši na podstavku, ki so ju odkrili v jami Orehova pejca (Grotta dei Ciclami) sta po obliki primerljivi z značilnimi oblikami ‘ljubljanske kulture’ (Cultura di Lubiana) iz eneolitika 3.500 do 1800 let pred Kr. – zgodnja bronasta doba 1.800 – 1.600 let pred Kr.: ampak kaj bi lahko imele skupnega z kamunsko rožo? …”

Na koncu prispevka avtorica še zapiše:

»Kot zanimivost naj poleg tega spomnimo, da je bil v Socerbski jami (Grotta di San Servolo) v bližini meje s Slovenijo najden vris v skalo, ki predstavlja kolibo, narejen pa je bil s (posrednim) tolčenjem. Po mnenju prof. Ausilija Priulija ima ta podoba edino povezavo z podobnimi vrisi iz Kamunske doline. Poleg kolibe, za katero predpostavlja, da gre za hallstatske tip, obstajata dva druga vrisa, ki sta enaka kot nekateri, ki jih najdemo v Kamunski dolini.«

Druge podobnosti

Objava fotografij križa iz Svetega Antona je na fb sprožila spraševanje o podobnosti z malteškim križem, zanimive so tudi morebitne podobnosti z bogomilskimi in katarskimi simboli.

 

Na sliki zgoraj bogomilski nagrobnik iz Bosne ter katarski simboli (spletni viri).