KO SE PESEM PRELIJE PREKO TRAVNIKOV IN POLJ

Nekoč polna petja, so sedaj pobočja in hribi tiho. Ptičje petje spomladi, poleti pa traktorji in brazde šumov za avtomobili, tvorijo novo glasbeno simfonijo. Včasih, zares poredko, pa se začuje mila pesem. Nekega dne, že nekaj časa je tega, odkar sem Pod Vardo zabavsko povabila  svojo mater. Kar nekaj prošnje je bilo potrebno, da se je preselila v čas svoje mladosti in zapela. Pričakovali sva njeni vnukinji, njima je bilo vse namenjeno. Pa se je pesem milo usedla med travo, grmovje in bližnji gozd in zemlja je vsrkala spomin na Šteljino daritev. Na sliki moja mati Štelja pri petju starih pesmi okoli leta 2010. Foto: L. D.)