NARAVNA ALI MEGALITSKA KRONA NAD KOPROM?
V 1. številki zbornika Slovensko staroselstvo in Istri je bil objavljen prispevek o kamniti kroni na Markovemu hribu pri Kopru. V njem odkrivamo ostanke domnevnega zidu iz velikih kamnitih blokov, megalitov. “Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni. Beseda »megalitsko« opisuje strukture iz takšnih velikih kamnov, ki so sestavljene brez uporabe malte ali betona, kot tudi predstavljajo obdobje prazgodovine, značilno za take konstrukcije.” (wikipedia) Podobne ostanke označuje tudi izraz kiklopski zid, to je zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami. Doslej tem ostankom ni posvečal pozornosti nihče, a danes, v času zanesenega iskanja ostankov preteklih kultur, se vprašanje postavlja samo od sebe. Če so ostanki plod človekovega dela, je kamniti pas zares mogočna zadeva.
Takoj pod slemenom Markovega hriba se po celotni južni strani vleče delno porušena, delno pa še stoječa veriga kamnitega zidu, ki je najbolj ohranjena na najvzhodnejši špici, ki se skoraj dotakne stanovanjskih blokov. Nato se po severni strani, ki gleda na morje in Koper, vrača nad Semedelo nazaj proti zahodu. Na tej strani pravzaprav zidu ni več, po razvaljenih kamnitih blokih pa lahko sklepamo, da je stal tudi na tej strani. Na južni strani nad dolino Paštorana pa je krona še dobro vidna in se proti zahodu vse bolj spreminja v pas raztresenih megalitov.
Pas pobočja z raztresenimi kamnitimi bloki sega daleč na zahod, kjer se dolina začne zapirati, nad njo pa slutimo vrh, kjer danes stoji antena.
Raztreseni monoliti so zaradi strmine težko dostopni, kamne pa najdemo, če se po paštoranski vali približamo zaprtemu delu z izvirom potoka. Strmino z bloki imamo tako pred seboj in na desni strani.
Desno pobočje nad potokom. Še nekaj blokov, ki očitno na dan niso prišli z oranjem. Na desni sliki pogled na vrh Markovega hriba z najvišjo vzpetino, kjer je bioenergetik Franc Šturm l. 2015 izmeril veliko mero pozitivnega sevanja oziroma pozitivno energetsko točko.
Na dnu vale teče potoček; slutimo, da je izvir prav blizu, vendar zaradi zarasti ne moremo do njega. V strugi najdemo tudi večje kamnite bloke, podobne tistim, ki so posejani po vsem pobočju do verige okoli vrha. Je vse skupaj le domišljija in velika želja po pomembni preteklosti ali resnični ostanek neke povsem drugačne in nepoznane kulture?
Fotografije v 1. in 2. vrsti je posnel Peter Kleva, 2015;
Avtorica zapisa in fotografij v 3., 4. in 5. iz leta 2015 in 2019 je Leda Dobrinja.