Naravna dediščina – močnejša stran kmečke Istre in vrednotenje tehnične kulture

 

Slovenci smo v Istri staroselci in živimo tu od vedno. Kmečko gospodarstvo je osnova preživetja, narava pa neprecenljivo bogastvo. List Istrske teme je oral ledino tudi pri reševanju zadrege in občutka siromaštva ob neprekosljivi naravni dediščini. Osveščanje o lepoti in vrednosti zemlje, rastlin in krajine je teklo z lista v list. Obenem je bil v sodelovanju z nekaterimi člani krožka in zunanjimi sodelavci zasnovan projekt t.i. etno-parka, oziroma ogledala ljudske kulture na poljih, travnikih in gozdovih Istre. Projekt je bil izdelan v letu 2000, po delih pa zaradi težkih pogojev izvaja na Vitinem izkustvenem posestvu v Loparju.

Zunanja sodelavka našega lista dr. Branka Berce – Bratko na obisku Vitinega posestva pred oblikovanjem projekta februarja 2000. Temu izvirnemu projektu varovanja in promocije naravne dediščine da svojo strokovno podporo. Alojz Umek k osveščanju in plemenitenju naše dediščine prispeva z nizom risb istrskega rastja. Z risbami so bile opremljene tematska številka Brazd in Istrske teme. Namenjene so tudi tematski še ne realizirani razstavi v okviru domoznanske zbirke. Februar 1999 (foto Leda Dobrinja).

Nepokrita lisa vrednotenja naše dediščine je tehnična kultura. Med tem ko se je ob morju oblikoval krasen park solinarstva, izjemno bogata kmečka Istra še vedno toži v siromaštvu. Na listih Istrskih tem se dotikamo tudi tega poglavja, ki pa po vsebini spada v samo osnovo domoznanske zbirke.

Tehnična kultura, zanemarjeno področje slovenske dediščine v Istri.  Priprava domoznanske zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju septembra 1999 in risba Janeza Janežiča, objavljena v Istrskih temah.