NEKAJ VIROV ZA PROUČEVANJE SLOVENSKEGA STAROSELSTVA – zbral in uredil Danijel Grmek

 

Očetov naših imenitna dela

Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc.

“… očetov naših imenitna dela,

kar jih nekdanjih časov zgodba hrani,

kako »Metulum« se Avgustu brani, …”

Naj omenim še to, da je Janez Vajkard Valvasor leta 1689 v knjigi Slava Vojvodine Kranjske na »sto straneh« opisal bitko za glavno mesto Japodov Metulum, ki so ga zavzeli in uničili Rimljani leta 35 pr.n.št. pod poveljstvom Oktavijana, kasnejšega prvega rimljanskega cezarja, Avgustusa. Še do danes niso popolnoma prevedli tega Valvasorjevega dela o bitki Japodov iz gotice (nemščina) v slovenski jezik. Ta velika bitka je potekala več dni na področju Notranjske, Slovenija. (J. V. Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 13. knjiga, str. 1-102, 1689)

Malokdo ve tudi, da je na predlog Franceta Prešerna slovenski pisatelj Janez Trdina, po Prešernovi smrti okoli leta 1850 napisal pesem o bitki za Metulum. Ta ep z naslovom »Bran in pogin Japodov« je trikrat večji po dolžini, kot je Prešernova pesnitev Krst pri Savici. (J. Trdina, zbrana dela str. 366-386, 1959)

Torej Prešeren je še vedel kako je Oktavijan premagal naše prednike, Japode. To je bila prva slovenska vojna – padec ravninske, stepske ali panonske Slovenije med leti 32 – 12 pred Kristusovim rojstvom. Vir: Kesarijevi Dialogi, izšli v delu Gregorii Nazianzi, Operum I – III, ed. lo. Leonclavius, Basileae 1571 in Gregorii Nazianzi, Opera, ed. lac. Billius, Parisiis 1583. Izdani na podlagi starega rokopisa. Ta ima v naslovu kot avtorja navedenega Kesarija, brata sv. Gregorja iz Nazianza, slednji pa je bil tudi učitelj sv. Hieronima (Slovenca iz Srenja/Istra).

In medtem, ko se je po Evropi pisalo le v latinskem in grškem jeziku smo mi, kot narod, imeli BRIŽINSKE spomenike v slovenskem jeziku (karantanska različica). Zanimiv je zapis od papeža Pio II oz. Piccolomini iz De Europa 1458, kjer v opisu Istre pravi, da so istrani »dandanes« slovani, razen primorskih mest, kjer govorijo ital(ijan)sko, pa še tam znajo oba jezika (poleg ital(ijan)skega očitno še slovanskega. Ampak težava je le, da takrat pojem Slovan ni obstajal. Dobro so pa ločili Sclave, Croate, Boheme … torej Slovence (Windisch), Hrvate, Čehe … Piccolomini je pri opisu ustoličevanja koroških vojvod v De Europa še posebno zanimiv, saj piše, da je ustoličevalec na knežjem kamnu govoril sermo Sclauonico (sunt enim et ipsi Carinthiani Sclaui). Piccolomini je povzel svoj opis ustoličevanja po Janezu Vetrinjskemu (Sclavice proclamabit oziroma »zaklical v slovenščini«). Predstave, ki jih je imel Piccolomini o jeziku slovanov … za Kranjce, ki jim nadeva staro ime Karni, pravi, da so slovani in da njihov govor prevladuje v pokrajini. In tako tudi Korošci so slovani … Opis za istrane v izvorniku, zadnji odstavek: Histri hodie Sclaui sunt, quamuis maritime urbes italico sermone utuntur, utriusque lingue peritiam habentes. Dodam še za Kranjce (enee silvii Piccolominei de europa c. 19): Carni, inter quos Iapides enumerantur, Histros sequuntur, Sclaui tamen, quorum sermo regionem obtinet.

Za nameček: Anton Vramec je bil prvi slovenski dr. filozofije (doktorat opravil v Rimu) in Trubarjev kolega, ki leta 1578 spisal Kroniko v Szlouenzkim iezikom. In nam poda za leto 3628 po vesoljnem potopu Alexandra velikega … i Illyrikuse, ki ze vezda imenuiu Zloveni. Leta 110 n.š. poda prvega škofa … Biskup Zlouenzki – Quirinus Apostolzki. Leta 271 n.š. Claudius drugi toga imena zloven … torej cesar. Leta 429. … Szueti Hieronim Doctor zloven, ouo vreme vmre … Leta 747 … Dominik Monagar zloven sezti Benedechky voiuoda ali Herczog pozta v Benetkeh itd.

Tudi Miklošič, Kopitar, Valvazor, Linhart, Habdelič, Venelin in vsi ostali viri (domači in tuji) so pri nas deloma cenzurirani ali prirejeni. Pa še malo o besedi Sclavo in njenih pojavnih oblikah: Vitae sanctorum Columbani (l. 615), kjer J. Bobbiensis omenja Venete, ki se imenujejo Sloveni. V originalu beremo: ≫termini Venetorum qui et Sclavi dicuntur.≪ Malce kasneje pa še kronist Fredegar (7. st.), za leto 631 piše o Slovenih, ki so imenovani Vinedi (Sclavi coinomento Winidi). Adam Bohorič (1520-1598) povezuje Henete, Vene(d)te, Vinde, Vandale in Slovene v en narod.

Janez Vajkard Valvasor (1641-1692), zemljepisec in zgodovinar piše: ≫Vendi in Sklaveni so eno ljudstvo, Vandali in Vendi en in isti narod≪. V originalu beremo: ≫Wenden und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.≪ Prve knjige Slave vojvodine Kranjske žal ne moremo dobiti (cenzura) se pa zbirka začne pri ta drugem zvezku. Anton Tomaž Linhart (1756 – 1795), avtor knjige Poskus zgodovine kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, je zaradi jasnosti na določenih mestih zemljevide podpisoval: ≫Slavi seu Vinidi≪ (≫Slovani ali Vinidi≪).  Ampak mi po 20. stoletju vseh možnih IZMOV še vedno gonimo zgodovinske knjige, ki so jih IZMI izumili, da so si vso morijo opravičevali in na koncu izgubili.

Karel IV. Luksemburshki niti v Zlati buli (leta 1356), niti v svojih drugih dokumentih, nikakor ni mogel imeti v mislih slovanskega jezika. Tako na primer v svoji diplomi o ustanovitvi samostana sv. Hieronima v Pragi izrecno razlikuje med slovenskim in cheshkim jezikom, ko govori o slovenskem jeziku (»lingua Slauonica«) in ljudskim jezikom svojega cheshkega kraljestva (»nostri regni Boemie idioma«). Na dejstvo, da je Karel IV. jasno razlikoval razlichne jezike v svojem imperiju, kazhe tudi njegova navedba v istem dokumentu, ko ugotavlja, da »… je Hieronim razbistril ljudski jezik bohemskega kraljestva s slovenshchino kot njegovim izvorom.«

P. S. (Zlata doba Islama ni nikoli obstajala – ohranili so le 10% helenističnih del. In še tisto malo znanosti so uporabili, da so delali vojne ali pa da so določali točni položaj Meke). Sem našel kdo je prevedel arabska-grška dela v takratni Evropi. Herman Koroški, sloven dalmatinski. Okoli leta 1100 do 1160 leta. Slovenski filozof, matematik astronom, meteorolog, najpomembnejši prevajalec arabskih astronomskih del v 12. stoletju in populizator arabske kulture v Evropi. Herman je prvi prevedel Aristotela iz arabščine v latinščino in s tem sprožil plaz prevajanj, s katerimi so Evropejci dobili večji del starogrške dediščine prek arabskih prevodov. Hvala Herman. Saj so bili izvirniki starogrških del večinoma izgubljeni in so se ohranili le v arabskih prevodih.

V Parizu je doštudiral filozofijo in filologijo ter se odpravil v Carigrad in Damask. Tu je videl, da je arabska znanost bila na občutno višji ravni (hvala Vatikan, ki znanje vedno zakrivaš) in se po treh letih vrnil v Španijo. Takrat pa nastane prvi znani prevod šeste knjige arabskega astronomskega traktata Zaelis fatidica ali Liber sextus astronomie in legendaren Abu Mašarjev (Albumazar) Uvod v astronomijo. To je doživelo več izdaj. Prevedel je astronomske tabele al-Hvarizmija, Evklidove Elemente, dal prvi latinski prevod Kur’ana, …  Največje njegovo delo je prevod Ptolemejevega Planisphaerium s komentarji Maslama ibn Ahmeda iz 10. stoletja in Ptolemejev Kanoni. Napisal pa je izvirno delo O bistvih (De essentiis), v katerem razpravlja o aristotelovih kategorijah. Pa še Knjigo o padavinah … na njegova dela se je naslanjal tudi učitelj Tomaža Akvinjskega. Ampak nimamo vsi sreče kot Aleksander makedonski, ki je imel za učitelja Aristotela in očeta, kralja.

Aja, kdaj je Herman živel? Oh, ne slovensko govoreči znanstvenik, ni mogel biti. Živel je za časa Otokarja III, ki je imel za pečat črnega panterja kot državni simbol. Štajerska pa belega … sedaj je to tabu tema (še malo pa bosta nezaželjena lipov list in Triglav).

Zahvalimo se lahko še petemu Evropejcu, ki je leta 1315 prispel v Beijing, slovenski frančiškan Odorik. Njegovi spomini so bili priljubljeno branje. Prepisali so jih najman 73 krat in 14 krat natisnili. Zahvala gre Andreju Prelahu, okoli leta 1500, pisec astronomskih knjig iznašel je astrolab in trikveter. Sodobnik Kopernika. Zahvala tudi baronu Herbersteinu za njegov prvi EU best seller.

In ad honorem, hvala avtorju, učencu Trubarja, ki je leta 1592 naredil prvi štirijezični slovar na svetu. In je kot en jezik uporabil slovenščino. V originalnem  naslovu je napisano: Germanicae, Latinae, Illyricae (quae vulgo Sclavonica appellatur) & Italicae, sive Etruscae.

https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=5359210

http://www.zgodovina.eu/index.htm

(OPOMBA: Naslovni motiv prispevka predstavlja naslovnico dela Antona Vramca, Kronika… 1586, dodala L. Dobrinja)