SIMPOZIJ O SLOVENSKEM STAROSELSTVU

Dne 21. kimavca 2019 sta študijska krožka Istrske teme in Beseda slovenske Istre v Loparju pripravila simpozij o slovenskem staroselstvu. Svoje teme je predstavilo 7 avtorjev iz Slovenije in rojakinja iz Kanade, prispevki pa bodo objavljeni v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri III. Simpozija se je udeležilo lepo število obiskovalcev iz Slovenije in zamejstva. Prostor za izvedbo simpozija nam je prijazno nudila vaška skupnost Lopar, za kosilo je poskrbela gostilna Karjola iz Marezig, za vmesne prigrizke pa člani in sodelavci študijskih krožkov. Zbor udeležencev je najprej lepo pozdravil predsednik krajevne skupnosti Marezige, Alen Babič, nato pa še  vodja kabineta ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Emil Karajić. Program je vodila Leda Dobrinja. Simpozij je bil izveden v Tednu slovenskega staroselstva in Evropskega tedna mobilnosti ob jesenskem enakonočju.

Ob 10. uri se je v dvorani doma Akviline Bembič Zdenke zbralo nekaj deset najbolj zainteresiranih udeležencev iz Slovenije in Tržaške. Uvodni pozdrav organizatorice in mentorice študijskih krožkov Lede Dobrinja ter prvi pozdrav v imenu krajevne skupnosti, ki ga je izrekel Marežgan in krožkar Dean Plahuta. Nato je stekel prvi nastop s svojim referatom, ki ga je imela raziskovalka in članica ŠK Istrske teme, dr. Duša Krnel Umek.

V dopoldanskem delu je dr. Duša Krnel Umek predstavila najprej svoj prispevek Davorin Trstenjak in slovensko staroselstvo, nato pa še prispevek naše rojakinje iz Kanade, pesnice in publicistke Cvetke Kocjančič Srednjeveški bogomili in njihov vpliv v Evropi. Zatem sta svoj prispevek predstavila neodvisna raziskovalca Rafael Vončina Aleksandrijsko štetje in izgubljena zgodovina ter R. W. Dobrowsky Rečni in pomorski promet v prazgodovini.

Občinstvo je zbrano sledilo vsaki besedi nastopajočih; v dvorani, ki se je od referata do referata vse bolj polnila, je vladala umirjenost in prijetno vzdušje. Po prvih nastopih je sledila živahna razprava, kjer so svoje misli in pripombe dodali nastopajoči in obiskovalci.

Sledilo je kosilo. Bil je lep, sončen dan in mineštro z bobići, domačim kruhom in kuhanimi štruklji je na jugni pred kulturnim domom Akviline Bembič Zdenke postregla gostilna Karjola iz Marezig.

Ob začetku popoldanskega dela se je dvorana skoraj napolnila, zbrane pa je v imenu krajevne skupnosti pozdravil tudi njen predsednik, Alen Babič, nato pa še g. Emil Karajić, vodja kabineta ministra Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V dvorani sta ponovno zavladali zbranost in tišina, ob 14. uri so se pričeli popoldanski referati.

Avtorja prvega prispevka Izmišljotine, polresnice in bajke kot viri zgodovine pisatelja in publicista Janeza Švajncerja, ni bilo z nami, zato je njegove prispevek prebrala Leda Dobrinja. Nato je svojo temo Karni, kneginje in kosezi predstavil raziskovalec Simon Prosen, ki kot lep del neodvisnega raziskovanja prihaja s področja tehničnih ved. Sledil je nastop Uroša Staniča, somišljenika in nekdanjega sodelavca pokojnega dr. Jožka Šavlija, katerega temo Raziskovanje kamnitih miz je tudi predstavil in ji dodal nekaj novih podatkov iz lastnega raziskovanja.  Niz predstavitev je zaključil vinogradnik in ljubitelj raziskovanja slovenske zgodovine v Istri, domačin Dean Plahuta s tematiko Vodenje stare skupnosti in ohranjanje istovetnosti kot vidik obrambe.

Med izvajanjem je vladala skoraj slovesna tišina, nizu predstavitev pa je ponovno sledila razprava. Sledil je popoldanski odmor, ki je bil priložnost za izmenjavo daril, ogled publikacij in druženje. Poleg živih besed smo za simpozij pripravili malo razstavo izdanih publikacij, izmed katerih so si obiskovalci lahko nabavili prva dva zbornika Slovensko staroselstvo in Istri, knjigo Tretja istrska prebuja in njene senčine spodaj podpisane avtorice in si poslužili z zvezki revije Brazde s trmuna, zadnjimi številkami lista Istrske teme ter knjižice Lopar, kar je bilo darilo organizatorja. Na 1. sliki vidimo g. Karajića, ki prejema darilo dr. Duše Krnel Umek, knjigo Slovenci ob Jadranu. Poleg vtisov z dogajanja smo želeli gostom predstaviti nekaj iz preteklega delovanja krožkov in njihovih članov. Sledil je še sladki prigrizek ob kavi in grozdih grozdja, ki so ga prinesli gostje iz Barkovelj. Na vrata je že trkala predstavitev našega sodelavca Angela Martelanca in njegove knjige.

Zapisala: Leda Dobrinja

Fotografije: Milena Piciga.