SONČNO SVETIŠČE BELINA – TRIGLAVA NA BLEDU

Dimitrij Kebe

Med prebiranjem stare knjižice „Bled nekdaj in sedaj“ iz leta 1908 sem postal pozoren na opis zgodovine otoka in božje poti od Frančiška Kimovca, ki v poglavju Jezerska Mati božja poroča: „da staro ljudsko izročilo pripoveduje, da je v prvi polovici srednjega veka, ko so bili Slovenci še poganida je stal takrat na otoku, kjer stoji sedaj cerkev poganski tempelj boginje Žive. Ko so se pokristjanili, so ga spremenili v krščansko cerkev in jo posvetili Materi božji.“ V opomb številka 2 pa je opisano, citiram: „Verjetno je, da so si poganski Slovenci ta samotni, na vse strani z vodo dobro zavarovan otok izbrali za tempelj, saj vemo, da so stavili svoje žrtvenike in templje najrajši po gostih skritih lesovih ali po težko pristopnih gorah in gričih. Učitelj Graške obrtne šole Kokalj, ki ima vilo pod Osojnico, je pred leti na svojem posestvu vrh Osojnice na robu našel kamnite sklade, ki jih je smatral za ostanek poganskega oltarja.“

Takoj mi je bilo jasno, če je bilo spodaj svetišče Žive – boginja plodnosti in setve, je bilo zgoraj svetišče sonca. K raziskavi sem povabil tudi prijatelja, stalnega spremljevalca pri zgodovinskih odkritjih, Simona Prosena. Na Mali Osojnici sem na enem od treh gričkov odkril, kje se je nahajal tempelj. Od opisanega skladovja, se je ohranil samo še en skalni steber – menhir, ki leži nekaj metrov pod  templjem. Predvideval sem tudi, da se mora nahajati v bližini sončnega svetišča še gradišče. Odkril sem ga malo višje na Veliki Osojnici. Gradišče datira v bronasto dobo. Znano je, da so templje postavili tako, da se jih je videlo iz gradišč. Prav tako je čudovit pogled iz tega sončnega svetišča na Blejski otok, kjer je v davnini stal tempelj boginje Žive.

Pridobil sem tudi pomembni podatek, da se je še konec 19. stoletja nahajalo na griču Zgornjega Aka pod Malo Osojnico troje do 3 metrov visokih kamnov – megalitov, ter vrsta manjših kamnov v polkrogu. Imenovane megalite so zidarji po večini porabili pri zidanju vile AK. Dva od večjih megalitov so poskušali celo razstreliti, vendar so namero opustili zaradi smrti nekega dekleta v katero je pri razstrelitvi priletel del kamna. Megalitsko svetišče je dokaz, da je tukaj čaščenje bogov – prasile segalo do mlajše kamene dobe.

Preučeval in poizvedoval sem o najdbah iz okolice Osojnice in Bleda, ter prišel do podatkov, da so že v drugi polovici 19. stoletja našli depojsko najdbo ob jezeru iz bronaste dobe. Devet predmetov iz te najdbe hrani Narodni muzej na Dunaju. Še pred letom 1920 so našli pod Osojnico bronasto tulasto sekiro iz obdobja kulture žarnih grobišč (pogrešana). Druga in največja zakladna najdba pa je bila najdena na Osojnici okoli leta 2000, čeprav je bilo prvotno v knjigah in drugih strokovnih člankih objavljeno, da je bila odkrita leta 1960. Ta depo iz bronaste dobe sestavlja 56 bronastih in bakrenih predmetov (13 plavutastih sekir in drugo), ter še dva neprecenljiva zlata diadema.

Še o imenu Belin – Triglav. Ker je v bronasti dobi in tudi v času Rimljanov to območje spadalo v Norik, Noričan pa so častil Belina je to ime umestno za to obdobje, dočim pa se je ime Triglav uporabljalo v zgodnjem srednjem veku. Zanimivo je ime „Osojnica“. V slovarju slovenskega knjižnega jezika je opisano, da je to prostor obrnjen, usmerjen od sonca, se pravi v senci. Tukaj na Bledu pa sonce sije, oziroma ožarči Malo in Veliko Osojnico od zgodnjega jutra do večera. Lokacija sončnega svetišča je bila izbrana na tem prostoru, prav zaradi te naravne danosti.

SKLEP: Ugotavljam, da se je tukaj na Osojnici pri Bledu nahajalo v tistem času eno izmed večjih središč čaščenja sonca, ki je slovel daleč naokoli.

Vrhnika, 9.  8. 2020

 

Vrh Male Osojnice – nekoč svetišče sonca

 

Pogled iz svetišča Male Osojnice na Blejski otok

 

Svetišče sonca – še danes vidna obkrožena izhojena potka

 

Kamniti steber – menhir iz Male Osojnice

 

Gradišče na Veliki Osojnici

 

Prispevek v reviji GEA, MK, Ljubljana, 2011.

 

UPORABLJENA LITERATURA

  1. Bled nekdaj in sedaj – Frančišek Kimovec, Ljubljana, 1908.
  2. Prazgodovinski Bled – Stane Gabrovec, Ljubljana, 1960.
  3. Arheološka najdišča Slovenije – SAZU, Ljubljana, 1975.
  4. Slovar slovenskega knjižnega jezika – Ljubljana, 1979.
  5. Kronika – Iz zgodovine Bleda, Ljubljana, 1984.
  6. Skriti zakladi slovenskih muzejev – GEA, MK, Ljubljana, 2011.
  7. Potopljena preteklost – Zbornik, Didakta, 2012.
  8. Ime Zaka in njegov izvor – Dušan Čop, objavljeno na spletu, Ljubljana, 2020.