150 LET OD NARODNEGA TABORA V KUBEDU
Prispevek o pozabi slovenskega narodnega tabora v Kubedu, ki je bil objavljen v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri III, Koper 2020. Zbrala in uredila L. Dobrinja
SLOVENSKI NARODNI TABOR V KUBEDU LETA 1870
Slovesna proslava ob 100. obletnici narodnega tabora v Kubedu iz leta 1970. Poleg slavnostnih govorov so se na odru odvrteli pari v narodnih nošah, ki so ostali v trajnem spominu marsikaterega krajana. Prireditev je posnel fotograf Mario Magajna, posnetki se nahajajo v Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, fond Primorski dnevnik.
Letos mineva 150 let, odkar so se na velikem taboru v Kubedu zbrali narodno prebujeni istrski Slovenci in zahtevali zedinjeno Slovenijo, slovenski jezik na sodiščih, slovensko srednjo šolo v Koprskem okraju in pravično narodno politiko. To je bil izjemen zgodovinski dogodek za slovensko zgodovino, po katerem se je v Istri zamenjalo nekaj državnih tvorb, fašistični val uničevanja, dve svetovni vojni, narodna osvoboditev in skupna država z jugoslovanskimi narodi. 120 let po tem taboru pa smo Slovenci končno dobili svojo samostojno državo Slovenijo. To pa je tudi čas, ko se v narodnem pogledu vračamo na začetek. Narodna istovetnost je v zadnjih desetletjih dosegla kritično točko razvrednotenja in sorazmerno s tem kopnita spomin na prehojeno pot in vrednost lastnega narodnega prostora. O taboru mladi ne vedo ničesar in zelo se je potrebno potruditi, da prideš o slovenski zgodovini v Istri do kakršnegakoli dokumenta. Še pred 50 leti je bilo drugače.
Leta 1970 se je v Kubedu odvijala velika spominska proslava; na zvonik je bila vzidana spominska tabla in Pokrajinski muzej Koper je izdal brošuro z namenom, da bi spomin in vedenje o narodnih prizadevanjih ostala med ljudmi in šla v šolske programe. Knjižico smo danes, tako kot vse za Slovence pomembne publikacije, iskali skoraj z lučjo pri belem dnevu. En izvod je odkril naš sodelavec v Domoznanskem oddelku Osrednje študijske knjižnice v Kopru in da bi jo rešili pozabe, jo je na hitro tudi fotografiral. Edino notico o taboru pa nam je posredoval prijatelj s Facebooka, in sicer najavo v listu Naša sloga, ki je v Trstu izhajal v hrvaškem jeziku. Tudi za proslavo ob 100. obletnici smo zvedeli čisto naključno, in sicer od dr. Tanje Jakomin Kocjančič ob iskanju možnosti, da bi ob 150. obletnici pripravili skupno spominsko prireditev. Tanja se je iz otroških let spominjala velike proslave z narodnimi nošami in povedala nam je tudi, da je v Narodni in študijski knjižnici v Trstu odkrila fotografije znamenitega tržaškega fotografa s te prireditve. Študijska knjižnica nam je v nadaljevanju prijazno dovolila ogled fotografij in njihovo objavo. Prav vsem se za pomoč najlepše zahvaljujemo.
Ob 100. obletnici tabora je sodelovala celotna družbenopolitična struktura. V spomin nanjo pa je ostala tabla na zvoniku Gradu, kot Kubejci imenujejo ta del vasi s cerkvijo sv. Florijana. Avtor levega posnetka je Mario Magajna, OZE NŠK, fond Primorski dnevnik.
Edina pisna sled tabora je notica v listu Naša sloga iz Trsta iz l. 1879, na sliki desno pa vidimo množico ljudi, ki se je pred 50 leti zbrala v počastitev 100. obletnice tabora. Osrednja proslava se je odvijala Na gradu, v slavnostno opravo z zastavami pa se je ovila vsa vas in cela občina. Foto Mario Magajna, OZE NŠK, fond Primorski dnevnik.
Naslovnica in par strani brošure Janeza Kramarja Prvi tabor v Istri, ki ga je ob 100. obletnici izdal Pokrajinski muzej Koper. Izvod hrani domoznanski oddelek Osrednje študijske knjižnice v Kopru, publikacija pa še ni bila digitalizirana. O njenem obstoju ne mladina in ne občani ne vedo ničesar.
Trajni spomin na narodni tabor predstavlja spominska plošča na južnem licu kubejskega zvonika; z Gradu, kjer stoji, pa se odpira razgled na Kraški rob na eni strani, z druge pa se nam odstira pogled proti kubejski Vardi.
Zbornike Slovensko staroselstvo in Istri I. II. in III. lahko naročite preko stika na tej spletni strani.