Akvarelna upodobitev mladih šavrink v tradicionalnih istrskih nošah s plenjerji na glavi, na poti skozi zeleno istrsko pokrajino.
Posted on ISTRJANSKI GOVOR

TUONCA ŠEMOVA – RAZGLEDNICE IZ ISTRE

Literarna pripoved o Tuonci Šemovi, šavrinki iz Čubeda, ki je že kot deklica stopila na trgovske poti med istrskimi vasmi in Trstom. Čeprav skoraj nepismena in naglušna, je s podjetnostjo, vztrajnostjo in življenjsko vedrino postala uspešna trgovka ter si ustvarila družino in dom v Loparju. Skozi otroške spomine na nonino pripovedovanje se razgrinja svet istrskih deklet in žena, njihovih poti s plenjerji in oslički, trgovanja na tržaških ulicah, ljubezni, družinskega življenja in zgodovinskih pretresov prve polovice 20. stoletja. Osebna zgodba preraste v literarno pričevanje o šavrinkah, njihovi gospodarski samostojnosti in življenjski moči ter o svetu, ki se je ohranil v družinskem spominu in istrskem govoru.

Panoramski pogled na istrsko vas Lopar, njene kamnite hiše, obdelane njive in okoliško gričevje. Pastelni akvarel po stari fotografiji.
Posted on ISTRJANSKI GOVOR

RAZGLEDNICE IZ ISTRE – VAS NA OSLOVEM HRBTU

Literarni spominski esej *Vas na oslovem hrbtu* skozi otroške spomine na Lopar, nono Tonco, nonota Dolfota in oslico Moro oživlja nekdanji svet Slovenske Istre. Podoba vasi, ki od daleč spominja na oslov hrbet, postane izhodišče za pripoved o življenju istrskih kmečkih družin, šavrinskem trgovanju, poteh v Koper in prvih srečanjih z mestnim svetom. Osel, nekdaj nepogrešljivi spremljevalec šavrink, se iz vsakdanje delovne živali spreminja v simbol gibanja, povezanosti in svobode. Osebni spomini se prepletajo z razmišljanjem o kulturni identiteti, izginjanju tradicionalnega načina življenja ter prizadevanju za ohranitev zgodovinskega spomina in kulturne dediščine Slovenske Istre.