ZAMOLČANA VELIČINA IVANA JAGRA
Dimitrij Kebe
Junija letos je v Našem časopisu izšel strokovni članek o arhitektu Ivanu Jagru (1871-1959) z naslovom O Ivanu Jagru z Verda.
Vse lepo in prav, vendar v opisovanju njegovega opusa udejstvovanja v različnih vejah znanosti in vsestranskosti je nastal popoln mrk. Ivan Jager je namreč raziskoval tudi našo še vedno prikrito zgodovino o prvobitnosti Venetov, Etruščanov in staroselcev na zgodovinskih območjih Evrope. Skupaj s slavnim ameriškim arhitektom W. G. Purcellom (1880-1965) sta raziskovala in fotografirala etruščansko-venetske spomenike na različnih koncih Evrope in poskušala razvozlati staro pisanje in njihovo abecedo.
Jager je med drugim ugotovil, da so nekatere posamične etruščansko-venetske črke sestavljene in pisane tudi skupaj, dve v eni črki. Sestavil je tudi venetsko abecedo, ki sem jo v rokopisni obliki odkril pred več kot dvajsetimi leti v NUK-u Ljubljana. Zasluge za to ima pokojna zgodovinarka in publicistka ga. Komelj, ki je tudi takrat strokovno raziskovala I. Jagra.
V tem članku začuda ni omenjen niti Ivana Cankar, kateremu je bil Jager dober tovariš. Oba sta polemično sodelovala v tajnem društvu SLOGA. S Cankarjem, Murnom in Kettejem so premlevali literarna vprašanja in se navduševali nad bogastvom ljudske govorice.
Pogovori s Cankarjem so bili za Jagra usodni, napotili so ga v etimologiziranje ter k sodelovanju z arheologom Muellnerjem. Zanj in za zgodovinarja Simona Rutarja je ilustriral cele znanstvene razprave.
Prav tako je za Cankarja ilustriral njegovo delo Za narodov blagor in za Otona Župančiča Čaša opojnosti. Med drugim je prijateljeval tudi s Plečnikom, ki se je tudi ukvarjal z zgodovino Etruščanov in Venetov.
Jager je postal in vse življenje ostal ljubiteljski jezikoslovec, etnograf in zgodovinar, čeprav se je izšolal za arhitekturni poklic. S svojim delom je želel zaščititi narodno dediščino, z njo obogatiti stavbarstvo Slovencev ter preprečiti posnemanje tujega. Tudi njegovi mladostni narodnostni ideali niso zamrli. »Kažejo se v teoriji o etruščanskih prednikih Slovencev, ki jo je Jager razvijal in zagovarjal do smrti.« piše Damjan Prelovšek (Damjan Prelovšek – Ivan Jager in slovenska arhitektura). Kako je mogoče, da v strokovnem članku o arhitektu Ivanu Jagru popolnoma izgine njegovo največje domoljubno raziskovanje prastare zgodovine Slovencev?
Verjani in Vrhničani, lahko smo ponosni na rojaka Jagra in njegova zgodovinska odkritja, ki so doprinesla en delček zamolčane slovenske preteklosti.
»Zatirana resnica še svobodneje udari na plan.«
VIRI: NUK, Ljubljana, rokopisni oddelek, signatura – MS 1956, mapa 379, MS 1173, 1174, MS 1456
Objavljeno v listu Naš časopis, Občina Vrhnika dne 30. 8. 2021
