ĆEDON, SEDONDAN IN TOREK – PREŽITEK STAREGA SLOVENSKEGA KOLEDARJA

ĆEDON, SEDONDAN IN TOREK – PREŽITEK STAREGA SLOVENSKEGA KOLEDARJA

Leda Dobrinja

Trdo delo, oranje, uporaba sile.

Koledar, po istrsko KULENDAR, od kje izhaja in kdo mu je dal ime? Najverjetneje je vsako ljudstvo ustvarilo svoj način merjenja časa in orientacije v njem. Prav tako je logično, da mu je dalo tudi ime. Za slovenski izraz koledar plačana stroka pravi, da izhaja iz rimskega izraz »calende«, po jezikovni logiki pa je izvor kar naš, slovenski. Dar sonca, »kolesa dar« je lepo utemeljen v prispevkih o starem slovenskem mesečevem koledarju in v tistem o aleksandrijskem štetju na spletni strani istra-nasa.si. Tudi istrski izraz iz vasi Lopar, kulendar, ni zelo različen in izraža isto.

Imena mesecev je vsako ljudstvo imenovalo po svoje in tudi Slovenci imamo zanje lepa imena. Pravo zmedo je v koledarju ustvarila ukinitev mesečevega koledarja ter latinsko poimenovanje po tujih vladarjih. Še posebno so ljudskemu razumu naredili napačni nazivi, na primer september (sedmi mesec) za mesec, ki je deveti po vrsti.

Podobno je tudi pri poimenovanju dni v tednu. Romanski in germanski narodi so jih imenovali po planetih oziroma istoimenskih božanstvih. Tako imajo Italijani: lunedi’ po Luni, Martedi’ po Marsu, mercoledi’ po Merkurju, giovedi’ po Jupitru in Venerdi’ po Veneri. Nedeljo imajo nekateri po Soncu, sobota pa naj bi bila pri enih po Saturnu, pri drugih naj bi izšla iz hebrejske kulture.

Kaj pa pri Slovencih? Pomenska imena so nedelja, ponedeljek, sreda in petek. Sobota naj bi nastala iz posnemanja iz sosednjih kultur, brez smisla pa zveni torek. Vprašanje pa je, če je to res tako. Izhajajoč iz logike večine dni v tednu, so naši predniki dneve označevali po svojem zaporedju. Poglejmo, če iz preostanka dni izluščimo še kak pomen. Pri razlagi si pomagajmo z vedenjem o načinu življenja in logiki razmišljanja naših prednikov. Dnevi v tednu bi po smislu zveneli takole:

Nedelja – DOMANICA, dan za počitek, dom, duhovno življenje in skupnost

Ponedeljek – ZDOMA ali DELAK, prvi delovni dan

TOREK, dan, ko zagrizemo v delo, gremo na pot, se utirimo

SREDA, ki stoji sredi tedna

ČETRTEK, četrti po vrsti

PETEK, peti po vrsti

Sobota – SEBOTA, nakupujemo, trgujemo in se botamo

Nedelja – DOMANICA – dan za počitek, dom, duhovno življenje in skupnost

Semanji dan, srečanje ljudi, blaga, ko se trguje in se bota.

Nedelja. Ob nedeljah ne delamo, smo z družino, gremo k verskim obredom, sprejemamo ali gremo v goste, se zbiramo na zabavi ali jo delimo s skupnostjo. Posvečena je družinskemu, duhovnemu in družabnemu življenju. Za razliko od dni, ki so posvečeni delu in življenju izven doma, se ob nedeljah ostaja doma. V tem smislu pravilno zveni italijansko ime za nedeljo »domenica«, če jo beremo in razumemo po slovensko kot DOMANICA, dan, posvečen domu.

V današnjem krščanstvu velja nedelja kot dan počitka in čaščenja. Zanimivo je, da se v določenih okoljih časti sveto Domenico oziroma pri nas sveto Nedeljo, zaščitnico kraja, mesta. Sled vodi do grške boginje z imenom DAMIJA, v pomenu Matere zemlje. v rimskem verstvu jo je predstavljala Dea Bona (dobra boginja), ki je tudi povezana z domačim ognjiščem, plodnostjo in poročeno ženo. V krščanstvu je čaščenje Matere zemlje prešlo na sveto Mater, devico Marijo.

Ponedeljek sledi nedelji in bi ga v nasprotju z dnem, ko ostajamo DOMA, imenovali »dan vračanja k delu«, »nazaj k delu«, v stare tirnice. Začasno bi ga lahko imenovali ZDOMA ali bi ga po vzoru obrazila pri dnevih torek, četrtek in petek imenovali DELAK.

Poglejmo sedaj soboto. Kot rečeno, zvezi podobno kot italijanski sabato, ki da izhaja iz hebrejščine in pomeni dan počitka¹ Če razmišljamo po slovensko, pa soboto (v Loparju v Istri »sibuota«) beremo kot SE-BOTA. Po logiki, da se je cel teden delalo, je bila sobota namenjena izmenjavi, trgovini. Ta dan se je torej pogajalo, se »botalo« in na koncu »pobotalo«. Sklenila se je kupčija. Ljudski izraz za trgovino, ki se je ohranil tako v Istri kot v sosednjih predelih Italije, je bitega, bitiega oziroma botega.

Resnici na ljubo so bili še pred in po 2. svetovni vojni sejmi v Istri ob nedeljah ali so se  odvijali v določenem kraju na točno določen dan meseca. Bili so del ali pa se razvili v sklop vaških opasil, ki so potekala ob nedeljah.² Tudi v današnjih časih, ko je sobota dela prost dan, jo veliko ljudi nameni nakupovanju. SEBOTA je torej čisto smiselni izraz za šesti dan v tednu.

Potovke grejo po svojih trgovskih poteh.

Poglejmo sedaj naš torek, ki na prvi pogled ne pomeni ničesar. Če pa se malo poglobimo in razmišljamo s svojim vedenjem in znanjem, izluščimo njegovo sporočilnost. Še več, ugotovimo, da gre za pravi časovni relikt, prežitek stare slovenske kulture.

Koren besede torek je tor-, iz katerega bi smiselno izhajal glagol »toriti«, ki pa v sodobni slovenščini ne obstaja. Predpostavljamo pa, da je povezana z delom. S tega vidika se nam najprej odpre beseda trud, truditi se, pa tudi treti ali utor delati; morda celo orati. Kot zadnje je pozornost pritegnila beseda torevtika, to je tehnika obdelave kovin s tolčenjem, ki se pojavlja samo v slovenskem jeziku.

V žargonu je pogost izraz terati v smislu naprezati se, vztrajati. V srbskem in hrvaškem besedišču pa imajo še danes besedo trudbenik s pomenom delavca oziroma pripadnika delavskega razreda.

Po drugi strani imamo besede fura, furati, furman in tura. Predhodnik udomačenega vlečnega goveda je bil mogočni tur. Izraz vol pa izhaja prav iz vleke, enako kot voz, vlak. Zadnji se v italijanščini imenuje »treno«. V tej povezavi imamo tudi tir, utiriti se, pa tudi utor delati. Vsi izrazi so povezani z uporabo sile, vleko, pa tudi tovorom, tovorjenjem in potovanjem. Sodobni sorodni izrazi so tovornjak, tovarna pa tudi torba. Računalniško omrežje nudi podatek, da beseda toriti izhaja iz »praslovanščine« s pomenom stopiti, narediti pot³ in jo omenjajo v ruskem in ukrajinskem jeziku. V Prlekiji danes pomeni razstresati.

V Istri uporabljamo za mlin oziroma stiskalnico za pridobivanje oljčnega olja izraz torkla, ki je povezan z v italijanščini živih izrazih »torcere«, to je zvijati, »tortura«, to je mučenje in »estorsione«, to je izsiljevanje. Pri južnih sosedih je znan izraz uturiti, to je vsiliti, podtakniti. Sam izraz forca, to je sila, ki je živ tako v italijanščini kot v istrskem govoru, je lahko povezan s korenom tor-. Povezava je tudi s sodobnim izrazom za moč v italijanskem jeziku, to je »potere«.

V tem smislu torek označuje dan, ko se vprežemo v trdo delo in začnemo vleči. Sam izraz trd, v naši vasi terd, kot pri trdem delu, predpostavlja uporabo sile in vztrajnosti. Sam izraz treba bi tu našel tudi svojo razlago. In prav na koncu sled torjenja in truda najdemo tudi v besedi vztrajnost.

S tem v zvezi lahko zaključimo, da besede s korenon -tor- označujejo delo, premikanje in stvari, ki so s tem povezane na eni strani, na drugi pa uporabo sile in posledice njene uporabe.

Oranje, trud, trenje.

Sicer pa se teden v Istri izgovarja kot ĆEDON, zelo blizu številu SEDON, sedem. V italijanščini se teden imenuje »settimana« s številom »sette« v prvem delu, ki da izhaja iz grščine. Če pa settimana slišimo po slovensko, zveni kot »sedondana«, kar je sedem dni ali ćedon. Še danes se v Istri namesto teden pogosto uporablja »sedondan«. Pomislite, koliko bi bil svet enostavnejši, če bi za stvari uporabljali besede z njihovim pravim pomenom.

Koper, 6. 9. 2025

Opomba: Fotografije iz arhiva zavoda Vita.

---