MESEC POMIRITVE IN RAVNOVESJA PO MESEČEVEM KOLENDARJU
Leda Dobrinja
Opažanja ob označevanju časa po Slovenskem mesečevem koledarju
Jutri nastopi ŠČIP, polni MESEC, ko se pričenja 10. mesec v tem letu po Slovenskem mesečevem koledarju. Mesec, Malo sonce, sveti s celim, polnim kolesom. Po vročem poletju, Mesecih visokega neba, žgočega sonca in časa, ko se nebo spušča k Materi zemlji, nastopa Mesec pomiritve in ravnovesja. Ugotavljamo, da sta se narava in življenje od tedaj, ko je ljudsko opazovanje dalo imena mesečevim krogom, spremenila. Nekatera kmečka opravila, kot je žetev na primer, so skoraj izginila, trgatev pa nastopi cel mesec pred starim vinotokom; listopad zaradi lepega, toplega vremena zamuja. Po opazovanju narave in občutenju okolja, bi danes letne čase in mesece označili drugače kot sto leti.
Spodnja imena letnih časov in mesecev so sad občutenja okolja našega časa. Meseci so postavljeni v netrdni okvir letnih časov, ki so jih v Istri imenovali CAJTI ali štajoni. Ker jih označujemo po značilnostih obdobja, ki je v naravi premično (nastopa prej ali kasni), so tudi sama obdobja pogojno premična. Meseci pa se vrstijo po Mesečevih polnih krogih. Tisti, ki mejijo na letne čase, lahko padejo v en ali drugi štajon. Po mesečevem koledarju imamo 13 mesecev, okvirno zajema vsak čas tri mesece, zadnjemu smo dodali še 13. mesec.
I. Čas ali cajt ZIME, MRAZA in VETRA (ang. wind, winter) – STUDENO, hladno (studenec, studenčnica, šćedna); po 4 naravnih močeh (elementih) je to čas ZRAKA
1. Mesec Mladega sonca, stari dobri PROSINEC (po dobri roki in željah ob novem začetku)
2. SEČAN, čas obrezovanja in pripravi zemlje za setev (premični čas posta in Pusta)
3. Mesec prvega RAVNOVESJA, enakonočja (nato 1. nedelja po polnem Mesecu nastopi Vezom)
II. Čas POMLADI, moči ZEMLJE, štajon setve in priprave na novo življenje
4. JARILO, stari »vriu«, mesec spočenjanja, klitja in začenjanja novega življenja
5. MLADETINA, mladost, mlaj, lepi mesec maj, poln cvetja (mladetina je stari izraz za mladost)
6. Mesec VISOKEGA NEBA, svetlobe (ko je sonce najvišje na nebu in dnevi dolgi) in bujne rasti (po starem je bil ta mesec špica dela: obiranje češenj, krompirja in drugih pridelkov ter košnja)
III. POLETJE, cajt SONCA ali naravne moči OGNJA
7. Mesec ŽARNEGA SONCA, sonce žge, nastopi suša in življenje narave se skoraj ustavi (včasih je bil mesec označen po žetvi, danes žitnih polj skoraj več ni)
8. Mesec MATERE ZEMLJE, sonce se skloni proti zemlji (po starem koledarju imamo v 8. mesecu praznik Marijinega vnebovzetja, ljudsko imenovanega Praznik device Marije, torej Matere zemlje)
9. Mesec POMIRITVE in RAVNOVESJA. Vročina pojenja, nastopi prvi dež, narava si oddahne in rastline ponovno zadihajo. Bliža se enakonočje. Stari dobri KIMAVEC.
IV. JESEN, VODENO (it. autunno), naravna moč VODE
10. BANDIMA, trgatev, po izvoru besede pa VODNI mesec
11. LISTJE V OGNJU ali listognoj (skupaj z imenom kozoprsk ljudsko ime za oktober) zaradi sprememb v podnebju nastopa skoraj malo prezgodaj. V oktobru je zadnje čase narava še vsa zelena in živa. Isto velja za drugo ime za ta mesec, to je LISTOPAD.
12. Mesec ČRNE NOČI, v katerem se mrak spusti zelo zgodaj in vstopamo v tunel teme. V ljudskem verovanju in obstoječem koledarju je mesec simbolično označena s 1. novembrom, imenovanim DAN MRTVIH. Z njim se spominjamo preminulih in ostajamo povezani s predniki.
13. mesec VELIKE ŽELJE, velikega pričakovanja Mladega sonca, Božiča (it. vigilia, izgovorimo viđilja, v Istri »vilja« – dan ali čas pričakovanja (nekega dogodka), bedenje, straža; dobesedno je to »vela želja« ali pričakovanje). Do danes se je ohranila »vilja božična«, ki označuje čas pred Božičem. Mesec Velike želje sklepa veliki Sončev krog ali letno kolo in spaja časa VODENO in STUDENO.
Koper, 6. kimavec 2025
Glej tudi prispevke o Slovenskem mesečevem koledarju https://istra-nasa.si/koledo-slovenski-mesecev-koledar/ na tej spletni strani.