FAVERIJA IN MUTILA IN LEGENDA O HRIBU MULJA
Zemljevid iz dela: Onkraj Akvileje. Rimsko osvajanje Krasa (2. in 1. stoletje pr. n. št.) Vir: https://www.openstarts.units.it/handle/10077/32497
Iskanje izgubljenega spomina
V zadnjem času se veliko govori o rimskih vojnah, v katerih so premagali Histre. Po rimskem zgodovinopiscu Titu Liviju naj bi bili Histri premagani z zavzetjem oporišča Nezakcij. Naselbina naj bi bila kraj bivanja poglavarja, kralja Epula, torej “prestolnica Histrov”. Po zavzetju Nezakcija sta bili osvojeni še mesti Faverija in Mutila. Zgodovinarji so v drugi polovici 20. stoletja “prestolnico” umestili na jug Istre na mesto, ki ga danes imenujejo Vizače.
Mnogi pred njimi in predvsem pisanje Tita Livija govorijo o dogajanju na severu Istre, v zaledju Trsta. Za temi kraji v zaledju Trsta se ogledujemo tudi sami. Pri tem se poslužujemo zgodovinskih virov, arheoloških raziskovanj, značilnosti krajev in izročila. Pomembno je tudi staro poimenovanja krajev. Trst z okolico je gosto naseljen od starega veka dalje. Po prepričanju več raziskovalcev se je rimsko ladjevje pri osvajanju zasidralo v Miljskem zalivu.
Današnje naselje Milje ali italijansko Muggia, leži na južni strani zaliva, v katerega se izliva Osapski potok. Del zaliva je močviren in muljast. V našem delu Istre smo kraj imenovali Mila, Tržačani Muja. Ime kraja govori o prisotnosti mulja. Del obale je ploven in primeren za pristajanje bark. Okoli ležijo ostanki gradišč Elerji, Socerb, Sveti Mihael, Katinara ter ostanki rimskih taborov Dolga krona, Koromačnik in Mala Gročanica. Zaradi arheološkega raziskovanja na tem območju je pozornost pritegnila legenda o hribu Muljan, ki jo je zapisal it. zgodovinar Pietro Kandler. Zapisala L. Dobrinja
Po tej legendi se je Trst imenoval Hrib Muljan. Njegove prebivalce so povsod spoštovali in se jih bali, ker so bili modri, ponosni in pogumni možje.
Govori se, da so Rimljani prosili može Hriba Muljan, naj priznajo Rimsko cesarstvo. Možje, zbrani v svetu, so se posvetovali in razpravljali, da so trojanskega izvora, prebivalstvo velike moči in da so uživali svobodo že od starih časov. Drugi so trdili, da je bolje umreti, kot se prikloniti rimski moči.
Končno so se odločili: ni zakonito in pošteno, da se oče ponižuje pred sinom. To pomeni, da je oče, to je ljudstvo Hriba Muljan, starejše od rimskega ljudstva. Odgovor je bil poslan Rimljanom, ki so se odločili, da so prebivalci Hriba Muljan divji in da si jih je potrebno podrediti.
Rimljani so zbrali veliko vojsko. Prebivalci Hriba Muljan so, ko so izvedeli, da se rimska vojska približuje, sestavili enoto 15.000 vojakov, ki so se skrivali v gozdovih na območju Sesljana in čakali na prihod Rimljanov. Rimska vojska je bila zatečena nepripravljena in razkropljena. Ko se je v Rimu razvedelo o porazu, je senat ukazal poslati novo vojsko.
Prebivalci Hriba Muljan so se, vedoč, da jih bo napadla še večja vojska, odločili zapustiti svojo vas in se izseliti v današnjo Nemčijo. Pravzaprav so dosegli reko, imenovano Lubjanica, kjer so se utaborili in si povrnili moči. Na tem mestu so začeli graditi svoje domove.
Medtem je rimska vojska prispela na Hrib Muljan in ugotovila, da so hiše zaprte in nenaseljene. Rimski poveljnik je bil presenečen nad vedenjem teh ljudi, saj so se pokazali kot ljudje časti in hrabrosti. V imenu senata se je kapetan odločil, da pošlje tri viteze, da poiščejo te ljudi, da bi jim predali dokazilo o osvoboditvi in listino z rimskim pečatom.
Ko so prebivalstvo našli, jih je rimski imperij pozval, naj se vrnejo na svoje zapuščene domove in jim obljubil svobodo, zanje in za njihove otroke, vnuke in vse, ki bodo prišli za njimi. Zaradi teh obljub so se skoraj vsi vrnili v Hrib Muljan, nekateri pa so se odločili ostati v novo osvojeni deželi: Ljubljani.
Leta 178 pred našim štetjem je Trst postal rimski. Pod Rimljani je Hrib Muljan spremenil ime in postal Tergeste. Po 33 letih je bila postavljena rimska posadka, da bi preprečila vdore slavonskih narodov in obdržala Istro pod nadzorom.
Pietro Kandler, Kronografska zgodovina Trsta, 1863. Vir: https://www.biosost.com/index.php/storia/storia-del-friuli-venezia-giulia-e-dell-istria/storia-di-trieste-e-della-venezia-giulia/fino-al-475-d-c/221-friuli13, ogled dne 28. 2. 2025