MESEČEV KOLEDAR
Vlado Rosa, Leda Dobrinja
Pred kratkim je Vlado Rosa, raziskovalec slovenske zgodovine in dediščine, izdelal izvirni mesečev koledar. Sledi kratka predstavitev, obširnejša predstavitev, ki služi kot spremni list izdelka, pa v nadaljevanju.
Avtor artefakt mesečeva koledarja predstavlja prijateljem. Foto l. 2024.
Mesečev koledar je določanje časa na osnovi stalnega gibanja Meseca po nebu. Približek v današnjem koledarju so meseci. Na določanje časa v davnih skupnostih lahko sklepamo iz njihove povezanosti z naravo in pomena določanja sprememb v letnih ciklusih za preživetje. Glede na razpoložljivost označevanja stalnic in cikličnih sprememb nebesnih teles so imeli koledar. Pri razumevanju starega koledarja nam je v pomoč tudi ljudsko izročilo.
Pred našim štetjem so obstajali različni koledarji z različnimi začetki štetja. Razvoj sedanjega koledarja se je pričel v Rimu 753 pr. n. št. kot 10-mesečni koledar po 36 dni. Le tega je spremenil Numa Pumpilij 689 pr. n. št. v 12-mesečni koledar. Ta koledar je popravil Julij Cezar in nato še cesar Avgust, sedanji koledar je sprejel po potrebah Cerkve papež Gregor XIII. in velja s popravki že okoli 500 let. Pred tem je obstajal Evzebijev Mesečev koledar (vir: Anton Vramec, Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom v Lublane 1578), ki se je pričel l. 5200 let pr. n. št. in so ga verjetno uporabljali naši predniki. Slovenci smo edini, ki smo ohranili zapis o tem štetju, je logično in Slovencem najbližje, zato ga bomo vzeli kot osnovo.
Sedanji koledar, ki je izhajal iz merjenja na osnovi Sonca in Meseca, predstavlja skupek računskih popravkov in prilaganj. Dejansko pa je popačeni kompromis, ki krši točne naravne cikluse, ki so bili izraženi v imenih dni, mesecev in letnih časov. Če se je Sončevo leto začelo ob zimskem solsticiju 21. 12., je danes preneseno na 31. 12. V slovenščini je mesec predstavljal en Mesečev krog, 28 dni, kar je edinstveni dokaz o povezavi meseca z Mesecem. Danes šteje arbitrarno število dni. Na osnovi dogajanja v naravi in opravil so dobili imena dnevi v tednu, meseci in letni časi. Največji arbitrarij sedanjega koledarja so imena mesecev; tako nosi 9. mesec v letu naziv september (»sedmi mesec«), 10. mesec je oktober (»osmi mesec«) itd. Izvirno slovensko poimenovanje mesecev govori o stanju v naravi in opravilih. Vse je imelo logiko in smisel, ravno tako dnevi v tednu.
Logično je, da so naši predniki znali meriti čas in to znanje uporabljali pri delu in upravljanju življenjskih ciklusov (reprodukcijskih ciklusov). Vsa opravila so imela duhovni in ritualni značaj. Čas so merili z opazovanjem. Ugotovili so, da je v enem Sončevem krogu (hodu, obratu, ciklusu) 13 Mesečevih krogov, pri čemer traja Mesečev ciklus nekaj več kot 28 dni. 13 Mesečevih ciklusov da 364 dni, kar se skoraj ujema s Sončevim ciklusom.
Točnost Sončevega kroga so ugotavljali z opazovanjem Sončnega vzhoda in zahoda. Ugotovili so lahko, da imamo najdaljši in najkrajši dan ter dve enakonočji. Leto so logično razdelili na štiri razdobja, prav tako tudi mesec, in sicer na 4 tedne, kar je sovpadalo z Mesečevimi menami. Vsak teden se je zaključil s Sončevim dnevom, ki je bil namenjen duhovnemu izrazu življenja in seveda dan za počitek, družino in druženje. O tem danes pričajo izrazi Sunday, Sontag. Današnji Sončevi dnevi pa več ne sovpadajo z Mesečevimi menami. Iz sedanjih imen dni četrtek in petek lahko sklepamo, da so bili dnevi imenovani po zaporedju znotraj Mesečeve mene.
Lahko sklepamo tudi o načinih in pripomočkih za izdelavo koledarja. Najbolj enostaven način je zarisovanje na tleh, kjer so bila zaščitena pred brisanjem sledov. Lahko tudi predpostavimo, da je bil koledar prisoten v vsakem bivališču. Vsak dan se je prestavila oznaka, s katero so določali dan v tednu. Za opazovanje Sončevega kroga pa so uporabljali večje pomnike v naravi.
Vračanje nebesnih teles in ponavljanje vzorcev v naravi je spominjalo na ponavljajoče se kroge, razdeljene na manjše enote. Mesečev krog je bil tako razdeljen na 28 dnevno-nočnih »skrivanj Sonca in Meseca za Zemljo«. Sončev krog se je sklenil po 13 Mesečevih ciklih. Iz tega dobimo osnovni koledar, ki pa ni povsem točen. Za točno določitev letnega ciklusa so uporabljali točke v naravi, ki so označevale vzhod oziroma zahod Sonca ob najkrajšem in najdaljšem dnevu ter ob enakonočju. Tako so bili določeni tudi letni časi.
Zaradi potrebe po stalnem, nepretrganem opazovanju nebesnih teles in posebej Meseca in Sonca skozi daljša časovna obdobja so starodavne skupnosti po vsem sodeč izbrale primerne osebe. Poleg tega je bila potrebna tudi stalna izhodiščna točka opazovanja. V ta namen je bil izbran ali postavljen večji obstojni predmet, najpogosteje kamen. Pri spremljanju premika Sonca na obzorju so si pomagali s konfiguracijo terena. Na liniji od opazovalne točke do točke prikaza Sonca so ob najdaljšem in najkrajšem dnevu postavili trajno znamenje. Tako so prišli do Sončevega obrata in ne glede na jasnost vremena so vedeli, kdaj bo Sončev obrat oziroma enakonočje. O tem pričajo tudi najdbe na terenu.
Krožno gibanje časa je izraženo tudi v izrazu koledar, ki priča o kolesu, čeprav je izvor besede pripisan drugemu okolju. Koledar je pravzaprav naprava za določanje in predvidevanje sprememb v času. Naprava, ki sem jo rekonstruiral na osnovi gornjih podatkov in podatkov iz knjige Iz nevidne strani neba Pavla Medveščka, kjer je objavljen večni lunin koledar, predstavlja leseni prototip v krožno spiralni obliki, ki spominja na gibanje časa v galaksiji. Obstaja več najdb krožnih koledarjev iz različnih okolij.
Delovanje koledarja pa je naslednje. Notranji krog z 28 izvrtinami označuje dneve Mesečevega cikla, ki se nadaljuje v naslednji spiralni krog 13 mesecev (skupaj 364 dni). Ta ima dodanih 5 manjših izvrtin. Izmed teh se vsako leto doda po en dan do 365, pri čemer se četrto, to je na prestopno leto, ko se označi 4. za tekoče leto in za 366. dan še zgornja izvrtina. Ta premik se izvrši na zadnji dan leta, to je 29. kolodarja. Tretji spiralni krog šteje leta, in sicer 10 let. Naslednji krog označuje desetletja, naslednji stoletja, nato pa tisočletja. Moj koledar daje možnost štetja 12.000 oz. 24.000 let upoštevajoč podatke o cikličnih naravnih kataklizmah. Danes v svetu obstajajo različni začetki štetja, koledar daje možnost štetja različnim kulturam po njihovem koledarju.
Koper, 27. 12. 2023
P.S.: Spis s predstavitvijo mesečevega koledarja je bil napisan kot spremno besedilo mesečevega koledarja ob pripravi razstave Vsega je kriva luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani konec 2024. Temu besedilu sledi prispevek s širšo razlago in zgodovinsko umeščenostjo, ki je v končni pripravi. Sodelovanje s soavtorjem se je pred zaključkom prekinilo zaradi nestrinjanja, da se besedilo ali deli njega uporabijo pod drugim imenom z namenom pridobivanja referenc in kritike na račun varanja nekaterih z univerzitetnimi nazivi in položaji.
Zavod Terra viva Institute Geophysical Observatory iz Svetega Petra oz. vodja le tega, dr. Rudi Čop s sodelavci, je namreč pred kratkim v znanstveni reviji International Journal for Quality Research objavil prispevek z naslovom Unveiling the impact of eternal lunar calendar on quality of life (Vpliv večnega luninega koledarja na kakovost življenja). Šlo naj bi za lunin koledar, ki ga je raziskovalec Pavel Medvešček predstavil v delu Iz nevidne strani neba kot del staroverske dediščine Posočja. Bioenergetik F. Šturm je na osnovi podatkov izdelal tržni artefakt in ga l. 2023 opremil s spremnim listom. V njem je predstavil njegove domnevne zaščitne moči in energije. Besedilo, napisano sicer v lepem pripovednem slogu, v svojem bistvu ostaja na ravni predpostavljenih trditev in ne daje dokazov zanje. Prav tako ne opredeljuje pojmov oz. predmeta proučevanja, kot so npr. energetska polja.
Pod v tujini objavljeni prispevek, ki je bil v Sloveniji upravičeno zavrnjen kot nezadovoljiv iz različnih razlogov, so podpisani 4 avtorji, dva z akademskima naslovoma (poleg dr. Čopa še dr. Tadeja Jere Jakulin, redna profesorica na eni od fakultet Univerze na Primorskem). Osrednja tematika predstavlja nekaj pavšalnih zaključkov raziskovalcev Medveščkovega dela ter povzetek Šturmovih trditev (ki je tudi soavtor objavljenega prispevka), vse ostalo – vključno z zgodovinskim okvirom in zaključnim delom – pa predstavlja najverjetneje s pomočjo umetne inteligence zbrano pakiranje. Prispevek je slab, brez prave vsebine in vrednosti. Štirje avtorji pa so pridobili certifikat sodelavcev v mednarodni znanstveni reviji z zvenečim imenom, (ki naj bi izhajala v Londonu, v resnici pa v Srbiji).
3 soavtorji, ki so prejeli certifikat za sodelovanje v tej reviji, so podpisani kot člani zavoda Terra viva. Z imenom Terra viva sem se srečala ob prijavi projekta Vite, zavoda za kulturo in izobraževanje, za sredstva za razvoj istrskega podeželja LAS v letu 2017 ali 2018. Zaradi očitnih povezav prijaviteljev in njihovih lobijev pri delitvi sredstev sem podala pritožbo. Predsednik nadzornega odbora, ki je utemeljil »pravilnost« razdelitve sredstev, je bil Janez Forte, nosilec prav tako prijavljenega projekta izvajalca Terra viva. Terra viva Institute Geophysical Observatory, je osebno in prostorsko povezan z lastnikom te Terra vive in tako posredno z delom strukture razdeljevanja sredstev tudi za razvoj Slovenske Istre. Raziskovalno delo dr. Čopa niso predmet te razprave.
Sicer je z delovanjem dela članov tega zavoda, kot tudi staroverske dediščine Posočja in sedaj tudi Krasa (preko Borisa Čoka) povezan akademik Andrej Pleterski, ne-prijatelj slovenske zgodovine in kulture. Odkrita slovenska dediščina delu univerzitetnih raziskovalcev, pa tudi nekaterim drugim, služi kot sredstvo za delanje karier in pridobivanje koristi. Intelektualna celovitost (integriteta) in etika sta za ta del sonarodnjakov pozabljeni kategoriji.
Soavtor prispevka o koledarju, tesni sodelavec in prijatelj, je prispevka o svojem koledarju (hvalevredno in odlično delo, vredno pozornosti) nameraval uporabiti za pridobitev objave pri gornji reviji, seveda prirejenega in pod tujim avtorstvom. Pred dejstvom opredelitve je izbral navezo okoli Terra vive.