Karantanske sledi (odlomek iz prispevka Osoji, Osaje, Usaje)

Emil Zonta

Na sliki Vrtna ulica in pogled čez vrtove z Vrtne ulice v Kopru. Foto L. D. 2018

… Čas je nekoliko izbrisal, vendar je poleti leta 2014 prišla k meni na obisk večja skupina Tržačanov, ki jih je vodil prijatelj Marino Vocci. Med njimi je bil gospod, ki dobro je poznal Kosovela, Pahorja, Prešerna in seveda Danteja Alighierija. Pogovor se je odvijal v bogatsvu istrskih narečij. Mimogrede sem omenil neke stare izraze in rekel, da lahko, da so … ja, in oglasil se je izobraženec in rekel:

„Si, anche Dante nel Inferno, canto 15, nomina Carentana!“ (Tudi Dante je v Peklu, 15. spev, omenjal Karantanijo!) Našel sem tudi enega od prevodov v slovenščino, ki pa po mnenju profesorja iz Kopra, ki dobro pozna tako slovenski kot italijanski jezik, ni preveč primeren.

Tudi najslavnejši pesnik  Dante Alighieri omenja Karantance!? Pred desetimi leti sem sodeloval v Vidmu na simpoziju ATOR PAL MOND – Okoli po svetu, kjer je bil govor o preseljevanjih in ohranjanju glasbene dediščine. Spoznal sem glasbeno skupino CARANTAN. Rekli so, da to ime izhaja  iz bakrenega kovanca za pet centov. Povedali so, da igrajo največ v času pusta in da  ljudje oblečejo bolj revna, raztrgana oblačila. Med maskami imajo tudi lik medveda. To počno v spomin na ljudi, ki so kot prebežniki bežali čez Alpe.[1]

Zaradi želja in potreb po iskanju verodostojnih dokumentov sem veliko brskal  in bral. Tako sem v eni stari koprski pesmi zasledil, da prav tako omenja karantanski denar. To je knjiga Giuseppeja Radoleja Canti popolari istriani. Zadnja kitica gre takole:

„La paga del vilan

tre CARANTAN al giorno.“

(Plača za človeka z vasi je tri karantane na dan, prevod L. D.)

Slišal sem, da je v Kopru živela družina, ki so ji rekli Karantan. V Kopru so ulici, ki se sedaj imenuje Vrtna ulica, prav tako rekli Karantana.

Slišal sem, da je v Kopru živela družina, ki so ji rekli Karantan. V Kopru so ulici, ki se sedaj imenuje Vrtna ulica, prav tako rekli Karantana.[2]  Na Badihi na Plavju živi družina z nadimkom Karantan. O tem Leander Cunja.

Meseca aprila letos sem gledal hrvaško televizijo, na kateri je nastopila glasbena skupina „Mi smo Kaj“. Peli so v kajkavščini. Na koncu je vodja povedal:

„Mi smo kajkavci, mi smo Karantanci, a ne Slovenci, ki tega se sramujejo!“      

O zgodovini Karantanije je veliko zapisal pokojni Ivan Tomažič v knjižici Naj Bog živi deželo pod Triglavom. Na predstavitvi je med drugim rekel:

„Ko sem knjigo pred dvema dnevoma predstavil v Ljubljani, so me skoraj stolkli, ker sem grdo, ampak pravično rekel, da Avstrija leži na slovenskem ozemlju.“

Pri Svetem Duhu živi družina, ki nosi kar dva nadimka, to je Žamar in Bibale. Po besedah Pavla Merkuja, sta to rezojonska ali celo karantanska nadimka. V sosednji vasi je živel človek, ki sem ga dobro poznal in ki se je imenoval Jape.

(Celoten prispevek pod naslovom je objavljen v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri II, 2017.)

 Zbornik lahko naročite preko stika na tej spletni strani.

——————————————————————————————————————————————————

OPOMBE: [1] Verjetno so izgledali zelo utrujeni in raztrgani. Bežali so pred germanskim vojskovodjem Friderihom Pruskim, ki je vodil osvajalske horde, ko so hoteli Germani priti čez Alpe priti na Jadransko morje. Op. avtorja.

[2] Podatki o tem se nahajajo v reviji Italijanske skupnosti LA Citta’ na strani 50. Podatke je zbral in uredil Roberto Cernaz. O tej zadevi sva se pogovarjala in prišla do zanimivih spoznanj.