KOPER IN KOPRCI
Leda Dobrinja
Še dalje odkrivanje slovenske strani obmorskih mest, ki teče vzporedno s tem, ko neodvisni raziskovalci navajajo vse več virov o potlačenih straneh slovenske zgodovine. Gre za odkrivanje poimenovanj s stališča, da so krajevnim in ledinskim imenom dali imena naši predniki. Doslej vse razlage slonijo na predpostavki, da so naši predniki prišli v naš prostor sorazmerno pozno. Zato izvor besed in imen naši jezikoslovci iščejo v drugih jezikih. To še posebno velja za kraje, ki so bili dolgo pod oblastjo Italijanov ali Nemcev. Po tem pravilu se tolmači tudi zgodovina istrskih obmorskih mest, čeprav obstaja veliko podatkov o tem, da so mesta naseljevali tudi slovenski prebivalci. Kdo je torej dal imena krajem, delom naselij, njivam, hribom in vodam?
ČE “GORICA” POMENI VAŠKI TRG, KAJ POMERNI “KALEGARIJA”?
Odkar odkrivamo vedno nove dokaze o prisotnosti naših prednikov v tem prostoru pred prihodom Rimljanov, preverjamo tudi tolmačenje izvora besed in krajevnih imen. V večini primerov naši raziskovalci povzemajo tuja tolmačenja, sami izhajamo s stališča, da so imena krajem, njivam, vodam in vrhovom dali naseljenci, ki so s krajem in zemljo živeli najdlje. V Kopru imamo nekaj ljudskih poimenovanj slovenskega izvora: Bošadraga (Božja draga) in Muda (trg s tržnico, kjer so se prišleki v mesto najprej ustavili). S slovenskim jezikom lahko povežemo ime predela Na tapi (mesto pred nekdanjim drevoredom topolov ob prihodu v mesto), po pričevanju sta obstajali »Karantanska ulica« in »via Vida«. Nastanek imena Brolo Italijani povezujejo z vrtovi, v slovenskem jeziku je ime povezano z burjo, krajem, kjer brije burja. V Marezigah na primer obstaja enako izpostavljen zaselek z imenom Burje. In res je mesto in izpostavljeno severnemu vetru.
Kaj pa Kalegarija, sedanja Čevljarska ulica? Prvi del »Kale« lahko že na prvi pogled povežemo z it. »calle«, ozko ulico ali cesto. (»Callis« naj bi v latinščini označeval stezo.) Je pa tudi res, da je beseda tesno povezana z našim »kolesom« oziroma »kolovozom«. Četudi bi sledili tej razlagi, še vedno ostaja ostali del imena »Kale-garija«, ki namiguje na hojo navzgor (gor iti; v slovenskem istrskem narečju pot navzgor označuje beseda “pozgurenca”), vendar ostaja izpeljava neprepričljiva. Ob srečanju z avtorjem knjige Nekoč je obstajal Boliunz nam je avtor Silvester Metlika povedal, da se predel oziroma glavni trg Boljunca imenuje Gorica. »To ime pomeni vaški trg ali središče vasi. Poznajo ga v vaseh v Bregu, na Krasu in vse tja do Vipave. Na Gorici so se shajali vaščani oziroma krajani in tam so se dogajale šagre, sejmi, veselice, in podobno. Ime Gorica najdemo že v neki zapuščini iz leta 1348 (Vicedomini, XIV. – XV. stoletje).« V tem smislu vidi enega od pomenov besede »gorica« (kot vaški trg ali trg pred cerkvijo) jezikoslovec M. Snoj. Sicer pa ime Gorica kot vaški trg najdemo v Ratečah na Gorenjskem, kot del večjega kraja pa v primerih Gorice pri Žminju in kot predela Buzeta v Istri. V tem smislu najdemo ime Goričica oz. Goricizza kot del kraja Codroipo v Furlaniji.
SLIKE: Na naslovni sliki ena izmed starih kart Kopra, ki se pojavljajo na spletu. Poimenovanje predelov ima italijansko obliko, vendar nam lahko služi kot vir za rekonstrukcijo starejšega poimenovanja kot v primeru Bossedrage. Zanimivo je poimenovanje Zubenaga, ki mu doslej še nihče ni našel razlage.
Na 1. sliki stran iz knjige Nekoč je obstajal Boliunz – spomin na stara krajinska imena katastrske občine Boljunec, 2018, avtorjev Silvestra Metlike in Stojana Glavine, z razlago uporabe Gorica v Boljuncu. Na 2. sliki stara karta Kopra s približno oznako glavnega trga ob cerkvi, ki se v nekaterih krajih označuje z “gorico” (v zeleni barvi) in približna smer ulice Kalegarija, ki teče od Škalc (dostop s kopna preko Mude in z morske, pristaniške strani) proti glavnemu trgu (v rjavi barvi).
—————————————————————————————————————————
OPOMBA: Koprci oz. Kuoprce je izraz, ki ga je uporabljala moja nuona za prebivalce Kopra kot je to pri Loparcih, Laborcih, Ćubejcih, Smokavcih itd. V našem istrjanskem govoru sicer nismo uporabljali zanje nobenega posebnega izraza, bili so “lidje s Kopra”.