Rojstvo nove facebook skupine
Spomladi so naši študijski krožki zasnovali fabebook skupino ALI JE V ISTRI ŠE KDO ŽIV?! Svoje ime je stran dobila po starem pripovedovanju. Na sliki ogled strani na enem izmed srečanj. Foto: A. Bussolin.
KO BO TAKO MALO LJUDI, DA SE BOMO KLICALI S HRIBA NA HRIB
Stari so si od nekoč pripovedovali prerokbe. Med njimi je bila tudi stara Ćirka z Luparja, mati mojega nuonća Dolfa Barina. On mi je pripovedoval o teh prenašalcih starih modrosti, ki so jih morda imeli za štrige in štrigone. Imeli so menda tudi neke stare bukve, iz katerih so brali. A danes več ne vemo, kaj je v njih pisalo. Vsi, ki so jih imeli, so jih odnesli s sabo v grob.
Vsi so tudi napovedali težke čase. To bodo pravzaprav čudni časi, so govorili. Prepoznali jih bomo tako, ker bodo kokoši nesle jajca popoldan. Pa tudi, ker bodo otroci učili starše. In pupe bodo lovile fante, so tudi dodali. »Beži fant, ki pupa gre!« je govorila moja nuona Tonca, a ne vem, če je to del stare prerokbe ali zapažanje novejše dobe. Morda je vse povezano s prerokbo, da se bodo plazile železne kače in letele železne ptice, a tudi to ni gotovo. Tega je sedaj že dolgo in pripovedi so se med seboj pomešale. A to, da bodo težki časi, to je veljalo. In prišlo bo, ko bo v naših krajih tako malo ljudi, da se bodo klicali s hriba na hrib.
Ti težki časi so po vsem sodeč nastopili. Ljudi je sedaj veliko, vedno več jih prihaja. A ljudje nismo srečni, prej bi rekli, da smo razdrobljeni, izgubljeni. Ta pravih mož in žena pokončne hrbtenice ni več. Vse se upogiba in ne upa izraziti svojega mišljenja. Ali pa ga nima. Kot da več ni volje in moči obstajati, biti, kar smo vedno bili v duhu in zunanji podobi. Zato smo to facebook skupino, knjigo obrazov Istre, poimenovali po navdihu te prerokbe. Si še kdo upa živeti? Biti, kar je, in stati? Povedati svoje mnenje? Vabljeni k oblikovanju te knjige. Istra seveda ni meja, je izhodišče.