VEZOM, PRAZNIK PO 1. POLNEM MESECU po MESEČEVEM KOLEDARJU ali VELIKA NOČ, velika zmeda SODOBNEGA KOLEDARJA
Polni Mesec kot neko Malo sonce vzhaja izza obzorja. (iz arhiva Istrskega parka, pomlad 2023.
Pomlad je, vse brsti in cveti, življenje se je prebudilo. Mesec se vrti in vrača iz mene v meno, kot ura točno iz tedna v teden in iz meseca v mesec, vsako minuto, iz leta v leto. S pomladjo, 1. nedeljo po prvem polnem Mesecu po enakonočju, prihaja tudi Velika noč, VEZOM, v ljudskem jeziku. Z njim in čutečim ljudskim in verskim praznovanjem pa tudi spraševanje o njegovem izvoru. Govorimo o pomenski zmedi izrazov in koledarja samega.
Vsako leto se ob VEZMU pojavi vprašanje o izvoru praznika Velika noč in njegovem poimenovanju. Velika noč nastopi prvo nedeljo po prvem polnem Mesecu po nastopu pomladi. Je torej pomično praznovanje in temelji na Mesečevem koledarju. Datum praznika so določili na za časa cesarja Konstantina na cerkvenem zboru leta 325. Ljudska praznovanja, povezana z močmi narave, so postopoma prehajala v cerkvena praznovanja.
Od vsega začetka rimskega vladanja in uradnega zgodovinopisja pa so ljudsko verovanje, običaji in koledar in postali del manipulacije s časom in zgodovino. V logično sosledje običajev, tesno povezanih z naravnim ritmom, so bile vnašane nelogične prvine in zmeda. Le ta je vodila v vse manjše razumevanje časa, izvora in samih sebe.
Pri vnašanju zmede sta pomembna čas, kraj in poimenovanje. Po današnji splošno veljavni razlagi naj bi Velika noč izhajala iz hebrejske tradicije, ki naj bi bila dopolnjena z ljudskim praznovanjem nastopa pomladi in oživljanja narave.
Vendar pa so izrazi za praznovanje nelogični. Izraz Velika noč bi prej označevala praznik ob najdaljši noči, to je Sončevem zimskem obratu, Božič torej – kot pa naraščanje pomladanskih dni in krajšanje noči. Tudi ljudski izraz Vezom, ki naj bi bil povezan z “mesovzemom” torej Kristusovim vnebovzetjem, ne sovpada z verskim pomenom Velike noči. Nemara obstaja povezava z glagolom “vzdigniti”, dvigniti od smrti? V verskem smislu se pri tem misli na Jezusovo vstajenje, pri ljudskem verovanju pa na vračanje življenja Narave. Verski prazniki so dosledno prekrivali staro ljudsko verovanje. Še večjo prekinitev v razumevanju bivanja in narave predstavlja izraz Pasqua v romanski jezikovni skupini.
Poleg vnašanja zmede pri razumevanju in brisanja korenin ljudstev je bil vzrok za spreminjanje praznikov in koledarja boljše vladanje podrejenim ljudstvom. Po različnim starih koledarjih se je Novo leto pričelo v pomladanskem času, ko se praznuje verski Vezom in naravoversko Jurjevo. Po nekem izročilu so se praznovanja nekoč odvijala dolgo in darovanja so bila obilna. Za posvetnega cesarja se je to zdelo preveč razsipno in to blago v državnih blagajnah veliko bolj smiselno in koristno. Tudi uvajanje dodatnih mesecev iz deset-mesečnega koledarja v dvanajst-mesečni naj bi Mesec kot malo imel vzgibe v večjem prilivu mesečnih dajatev. Več o manipulaciji s koledarjem in zgodovino v prispevku KOLEDO, slovenski mesečev koledar avtorjev Vlada Rose in Lede Dobrinja na povezavi: https://istra-nasa.si/koledo-slovenski-mesecev-koledar/.