Besedišče 2014, dopolnjeno

Zbrala in uredila L. Dobrinja

A – A! – vzklik začudenja; tako torej; aden (an) – 1. ena; 2. eden, nekdo – ‘Je pršo aden’ – je prišel nekdo; ‘Ne jemet aniga’ – ne imeti niti ficka (suda, solda); vez z ‘dan’ kot nečim, kjer so stvari vidne in tako obstajajo in s tem povezano pritrdilnico ‘da’, ‘ja’ v nasprotju z ‘ne’, ‘nuć’, ‘neč’; (V)ahtat – pazit – ‘Ahtaj se, da se ne udareš!’ – Pazi, da se ne udariš! ‘Su vahtale, da kašon ne pride.’ – So čuvali, da kdo ne pride. – vez z ‘varvat’, ‘vardjan’, ‘Varda’ – vez z it. ‘attenzione’, ‘angl. ‘attention’ izg. ‘atenšn’, nem. ‘achtung’; aj, ajej – klic na pomoč – vez z ‘jetat’ (pomagati) in nato ‘aiutare’; ala – vzklik za vzpodbudo – ‘Ala, gremo?’ – dajmo, gremo; an (tudi en, aden) – eden; ajd, ajde, ajdi – pojdi – ‘Ajde, gremo!’ – pojdi proč; ‘Ajd, pubare se!’ – Stran!; ‘En ajde pu brajde’ – in smo šli; – vez s ‘hajd’, pa tudi ‘jet’ (iti), ‘andare’, ‘andet’ (veža, hodnik), ‘arš’; ance – nasprotno, pravzaprav; (an)cipreš – cipresa; ančkica – petrolejka; Anća – Ana, Ančka; andet – hodnik, veža – ‘Peste postole na andete’ – pusti čevlje na hodniku; iz ‘ajde’, ‘ajdet’, iz katerega izhaja tudi ‘andare’; anka – tudi iz ‘enake’ v pomenu ‘takisto’; arš (Marš) – dejanje in vzklik, ko nekoga odganjamo, npr. psa, pa tudi človeka; ‘Arš!, pubere se ća!’, vez z marširati; erš, merš, marš – ko se lovi psa – pojdi, teci stran; vez tudi z ‘maša’ (v lat. ‘Mass, ite, missa est’ – ‘Pojdite, to je odslovitev.’???), mogoče tudi z ‘mačkora’ – ‘maškara’ kot figura, ki lovi zle duhove in  z ‘marč’ (marec), mesec, ko so se odvijali spomladanski obredi odganjanja zime in zlih duhov.

 

B – babalonja – velika zmašnjava, kaos; ‘Je bla ena babalonja in nuben ni zastopu neč.’ – je bila ena sama zmešnjava in nihče nič ni razumel; bacić – poljub – ‘daj me en baci’ – poljubi me;  iz ‘bac’ – oponašanja glasu pri poljubu kot npr. ‘cmok’; bacet – poljubit – ‘sue se ubešale en bacle’ – so se objeli in poljubili; ‘bacet bugća’ – poljubit Jezuščka; ‘su se bačevale’ – so se poljubljali; ‘bacet babe ret’ – ; bacilirat (bacilat) – skrbeti, sekirati se – ‘ma ka baciliraš! – zakaj se sekiraš!; bada – pozornost; ‘me ni dau bade’ – ignoriral ga je; badirat – marati – ‘ka badiraš!’ – zakaj se sekiraš!; iz osnove ‘bat’ – zvok udarca; vez z it. ‘badare’ in ‘battere’; badinj – velik sod; bak – bik; bakala – polenovka; bakaret – razkosati prašiča; Baki, Bakin – ime, ki so ga dajali volom, največkrat ‘švicarjem’; bako (bakolo) – zvitki, v katero je zamotana sviloprejka – ‘imaš bakole u glave’; ‘Orko di bako!’ – izraz čudenja; – vez z ‘bala’, bakuon; bakuon – kos – ‘je poju dva bakona mesa’ – je pojedel dva kosa mesa; ‘hitmo na bakuone’ – razrežimo na kose; ‘Sv. Antuon, ena ura en an bakuon’ – do sv. Antona pred koncem januarja se dan poveča za eno uro in še en košček – iz ‘ba’ – ‘valek’ in ‘kuos’ (valek kusuon); bala – žoga, krogla, zvitek, stlačeno seno ali slama (bala) – ‘hite me balo’ – podaj mi žogo;  ‘narede eno balo sniega’ – naredi kepo snega; zvij lano na balo – zvij volno v klopčič; makinja diela bale – mlatilnica veže slamo v bale – ind-evr ‘bal’, iz katerega izhaja tudi angl. ‘ball’ – žoga, krogla in it. ‘palla’ – žoga; vez z balca, balić, balin, baluota baleh; baladur – starinski balkon z zunanjimi stopnicami pri istrski hiši – od ‘veli dor’, iz katerega izhaja tudi Belvedur, Belveder; bale – igra s kamnitimi kroglami – hitmo eno na bale’; balin – 1. mala krogla pri igri na bale; 2. šibra pri puški; baluota – večja kamnita gmota, skala – ‘sue zavalile an par baluot.’ ‘so zvalile par večjih skal; Baluota – ženski nadimek v Loparju; baleh – platnega vreča za prevažanje moke, otrobov in podobnega – ‘en baleh šimolino’; ‘daj baleh na vosla’ – vez z ‘bala’, ‘žakel’, ‘bisaga’; baligat – opravljat otroka kot previjati, oblačiti – ‘ka ga terkaj baligaš’ – kaj ga toliko ‘rihtaš’ – vez z ‘baleh’; banda – 1. tolpa; 2. godba na pihala – ‘Banda je darla marćo.’ – Godba je začela z igranjem; vez z ‘bandera’, ‘bandet’, ‘bandit’; bandera – zastava – ‘Noset bandero’ – Nositi zastavo in tudi biti idejni vodja – od ‘vahtera’, ‘vejhtat’ – plapolati – angl. ‘flag’, it. ‘bandiera’; bandat – zabavati se, noreti, pijančevati vez z ‘banda’, ‘bandit’, ‘bandima’; bandima – čas trgatve – iz ‘Vandima’, ženska oblika Vodana, vladarja jeseni – iz ‘voda’ – vez z imenom Vanda; bandit – razbojnik; vez z ‘banda’, ‘bandet’, it. ‘banditto’, ‘bandire’ – prepovedati; bank – kot ‘držat bank’ pri igri; banka (banćika) – krsta; od ‘van’ – onstranstvo; bankel – stol za sedenje; barantela – visoka posoda za pobiranje grozdja in pretakanje vina; Baratale – zaselek v Borštu; barba – spoštliv naziv za starejšega moškega, stric – ‘Je pršo barba Bepi.’ ‘Je prišel stric Bepi.’ – iz brada – ‘barbuc’, ki je bila značilna za ‘starca’ s spoštljivo vlogo v družini ali rodu; barbuc – brada – ‘jemet barbuc’ – nositi brado – iz ‘brada’ – ‘braduc’ – povečevalno za brado; barbunčiće (brufulće) – mozolji; baried – travnik, neobdelana zemlja; Barede – ime vasi nad Izolo; barieta – kapa; ‘Barieta na siri’ – baretka; bargieše – hlače; baril – sodu podobna osoda; Barine – rodbinska označba za del družin s priimkov Bembič, za katere je značilna dobrosrčnost in nadarjenost za igro, petje (pitje); barufa – prepir – ‘ne dielat barufe’ – ne išči prepira – iz ‘brunf’, glasu, ki nastane pri padanju predmetov – vez z ”bunfnet’; (se) baset – basat, tlačiti, tepsti – suo basale – so se nažirali; so ga zbasale – so ga pretepli – izvor za ‘paštat’, ‘bašta,  ‘pašta’, ‘klubase’; bask – 1. sadovi omele, zajedalca na hrastu, jablanah; 2. iz sadov so izdelovali lepilo za premazovanje limanic za lovljenje ptic; 3. sadove so včasih namakali v žganju in s tem pripravljali ali ga dodajali pri kuhanju žganja; v osrednji Istri je to izdelek, ki so ga Hrvatje naredili za istrsko hrvatsko zaščiteno pijačo ‘biska’; vez z ‘bezok’ (bezeg); glej tudi ‘višćade’; bašaljek – bazilika; od božja zel; bašta – dovolj, zadosti – Bašta!’ – Dovolj!, Prenehaj!; ‘bašta pejnsat’ – dovolj pomisliti; ‘bašta rube’ – dovolj je; iz ‘basat’, vez z ‘paštat’ – ‘bašta’ je pomenilo, da je ‘bisaga’ napaštana; bašta – del opreme za osla na obeh straneh sedla, kamor se dajo stvari za prevažanje – ‘daj sieno u bašto’ – daj seno v bašto; ‘jajca u bašte sue se razbila’ – iz ‘paštat’, tlačiti; vez z ‘bisaga’; baštardo – 1. mešanec; 2. stranski poganjek npr. pri paradižniku; od ‘votrok z bašte’; angl. ‘bastard’, it. bastardo; (se) z-baštardet – zgubiti pristnost izvorne sorte; izpriditi se; baštiment – ladja, še posebej prekooceanka; ‘so šle u Meriko z baštimenton’ – so šli v Ameriko s prekooceanko; mogoče od it. ‘basto’ s pomenom tovora; it. ‘il bastimento’; vez z ‘bisaga’, ‘bašta’, ‘borša’; bat – kladivo; koren za ‘batuda’, ‘batet’, ‘kumbatet’ – v it. je prešlo kot ‘battere’; Bat – rodbinsko ime – iz ‘botr’; batići – sadež okrogle oblike, na primer pri gobah ali nabitem grozdu okrogle oblike; bataboj – prerivanje, zmeda; iz ‘biti’ in ‘boj’; vez z battaglia’; batuda – gramoz (razbiti kamen); bav-bav; bazgat – kljuvati, iskati; bazgovje – bezeg – vez z ‘besk’ – omela; be – 1. vzklik na začetku stavka, ki ponazarja pomislek, torej; ‘Be, ne znan.’; 2. izraz za nedoločeno količino ali kakovost; ‘Kaku je? – Be, be, ena ruba’ – Kako je? No, tako, tako; vez z ‘ben’; be – bi, da bi; ‘be bla ura’ – bi bila ura – čas’; angl. ‘to be’; bejat blažen, blagrovan; ‘bejat potrpeć’ – ‘blagor tistemu, ki je potrželjiv’; vir – iz ‘ve’ (kot) in ‘ar’ (ind. izraz za ‘boga’), ‘kot bog’ torej, božansko, kar se je ohranilo v srbščini; vez z it. ‘beato’ v istem pomenu; bekaret – razkosati prašića; beči (Gino) – denar; beka (tudi venka) – vrsta vrbe (verbe) za vezanje trt in drugega – iz viti, zvijati; Beka – ime za kozo; bekač – deblo, na katerem rastejo beke; belica –  1. figa; 2. kača; 3. zemlja; beličast – belkast, svetel; ben – no, v redu – ‘ben, ku nećeš ti?’ – no, v redu, če nočeš ti?; 2. torej, potemtakem – ‘ben ka ćemo? – kaj naj torej naredimo?; ‘ben dobro’ – potem pa prav, v redu; 3. dobro – ‘ben, ben!’ – dobro, dobro; prav (tudi v sarkastičnem smislu, ki izraža nestrinjanje); iz ‘vel’, ‘velo’, ki je prevzelo pomen dobrega kot nasprotje izrazu ‘malo’, ki je v it. jeziku prevzelo pomen zlega – ‘male’; vez z it. ‘bene’ – dobro; bendima – trgatev – iz ‘vodnega časa’, ko se trgatev opravlja – glej letne čase; Bepi (Pepi) – moško ime, domača inačica za Josip; berlin – krkavški kamen (izvor Anin fant – preveri); besieda – 1. beseda; 2. dat besiedo – obljubiti; bešća (blago) – živina, tudi v pomenu divjosti in hudobnosti – ‘slap ku bešća’ – hudoben; ‘divje ku bešća’ – nevzgojen – iz ‘borštja’ v smislu divje živali – it. ‘bestja’, v angl. ‘beast’, izg. ‘bist’ v pomenu divje zveri; bet – biti; betola – preprosta gostilna v Trstu, kamor so zahajali tudi podeželani po opravljenih opravkih – vez z ‘bitiega’ – ‘botega’ iz ‘bot’ , ‘botati se’, to je pogajati se; beža’t, bicet (ljub.) – udarit – za otroka; vez z ‘bičat’;  biga – oblika kruha z zaobljeno površino; vez z ‘obl’, oblo; bigole – oblika testenin oble oblike; bigodine – navijalke za lase – vez z ‘oblo’, ‘biga’, ‘bigola’; bisaga – platnena vreča, ki je bila obešena na hrbet osla z obeh strani sedla (po ena bisaga z vsake strani); ‘Cigani gredo, bisage neso’ – ljudska rimanica; od viseti; vez z ‘žakilj’, ‘sacco’ – it. vreča; bitiega – trgovina – ‘Jet bitiegu’ – iti v trgovino; vez s ‘se buotat’, ‘betola’, ‘sibuota’; Madž. ‘bolt’; bizgalić – mlad fant; bjondast – svetlolast – ‘bjeu’ – ‘bieljonast’ kot pri obliki ‘beličast’ in ‘bledast’, tj. bled; blago – živina; blied (preblejen) – bled; bliedes – blitva (bleda špinača); blek – košček blaga; blakat – krpat; blečići (pašta domaća) – doma pripravljene testenine za mineštro in tudi za pašta šuto, bargeše – hlače; angl. ‘…’ – hlače, ki segajo pod koleno; besk – omela; biksat – zgladit, zloščiti; bila – biljka, dolgo steblo trave; bivat (stat) – živeti; Bivje – ime kraja med Bertoki, Koprom in Škofijami; Bizarić – ime za psička; iz ‘bister’; blodet vodo – kalit vodo, tudi nesmiselno govoriti – ‘Ma ka’ bluodeš!’ – ‘Kakšne nesmisle pa govoriš!“; blago – živina; ‘Reni blago pas.’ – ženi živino na pašo; 2. divje, nevzgojeno; ‘Kune ku blago.’- preklinja kot divjak; vez z ‘bešća’ in sl. ‘blago’ v smislu predmeta trgovanja; blodna (voda) – kalna voda, vez z (o)bloda; Bo – vzklik za nevednost; bot – 1. krat; ‘enbot en maj vać’ – enkrat in nikoli več; ‘valja na buote’ – takoj; 2. pari, enaki; ‘zdaj smo se bot’ – zdaj sva se poravnala, sva na istem; mogoče iz dolžine časa enega udarca ali iz glasu, ki nastane pri  močnem stisku roke; vez z ‘bat’, iz katerega izhaja it. ‘battere’ ter naš ‘batić’, ‘kumabetet’, ‘badirat’?; boca – steklenica; bočevna (glažina) – razbito steklo (steklenice); bočica – koščica pri sadju; bočić – jabolko (otr.); Boh! – pozdrav; vez z ‘buh’; bokau – nočna posoda; bokaleta – manjši bokal za vino; bondante (mudante) – spodnje hlače; od ‘muda’ – moda; blušć – vrsta plezalke, katere poganjke se spomladi obira za hrano; ‘Blušć enu šparga’ – blušč in šparglji; bob; Bobi – ime za psa; bobiće (fermenotnjeva minieštra) – mineštra z mladimi koruznimi zrni;  bop – v otroški igri ‘rece pop’; Borkola – ledinsko ime; borlin – v izrazu ‘me imaš za borlina’ – me imaš za norca; borovc (tudi pin) – bor; borša – torba; vez z ‘bisaga’, lat.’bursa’ it. ‘borsa’, angl. ‘a purse’ v istem pomenu; Boršt – ime krajev v Istri – izvorno ime za gozd, iz katerega izhaja tudi ‘bošk’, it. ‘bosco’, ‘bešća’ žival; Boša draga – Božja draga – draga v smislu prehod – gl. Tomažič; bošk – gozd; Boškarin – lastno ime, ki so ga dajali volom istrijanom; v Tomšičevih romanih so prevzeli splošni pomen za ‘isterjane’; Boškerić – družinski nadimek v Loparju; Buoškarje – zaselek Sv. Antona; bot – krat (glej zgoraj); bot – ravni, enaki, nič več dolžni – vez s pobotati, boter, bitiega; bože’ – 1. roke, sklenjene k molitvi, bogu; ‘drže bože’ en mole’, ‘skleni roke h bogu in moli’; 2. imeti (zaradi podhranjenosti) podolgovato obliko, podobno rokam, sklenjenim k molitvi; ‘je suh ku buže’;  Boži(ć) – 1. Božič, dan rojstva Jezusa Kristusa; v naravi je to čas najkrajših dni in najdaljših noči in pričakovanja Mladega boga Sonca; Sonce je v predkrščanstvu veljalo za božanstvo, Staro sonce (Starun, Svarun – iz tega nemara angl. ‘Sun’) je najkrajši dan v letu; iz tega sta nastala Božič ter po spremembi koledarja še Novo leto (še vedno se v Istri reče zadnjemu dnevu v letu Staro leto); (glede na to, da so krščanski prazniki zasedli mesto predkrščanskemu verovanju, je bila to mogoče prvotno Velika noč’ – špan. ‘Buona Navidade’, ‘Buona Pasqua’ ali ‘Buona Noce’; 2. Vilja Božična – dan pred Božičem, dan pričakovanja (v krščanstvu Božjega rojstva, v predkrščanstvu vračanja Sonca), dan Velikega pričakovanja, ‘Vele želje’ (vere), it. ‘vigilia’; brave – dober, priden, sposoben, pošten – ‘buode brave en prnese me ućale’ – bodi tako dober in mi prinesi očala’; ‘tu je en brave človok’ – to je en pošten človek; ‘je doste brave za dielat, naredet’ – je zelo delaven, sposoben pri delu; ‘se diela brave’ – se važi – iz ‘hraber’ – ‘ka ra’ – ‘kot bog’, ki ima božanske kvalitete torej; brajda – vrsta nasada vinske trte, kjer so bile trte zasajene k obstoječemu drevesu (drenu) brez pravega reda; Brajda – ledinsko ime; bramirat – nameravati, imeti namen, želeti si; branat – vleči, še posebej z naporom; ‘je branala en fašći drv’; bravura – sposobnost, važenje – ‘diela bravure’ – z dejanji hoče opozoriti, da je zelo uspešen, bogat, pogumen, ko v resnici to ni;, iz ‘brave’; brbat – brskat; brek (kerić, kući) – psiček; brekola – brek; brenta (klet) – leseda podolgovata posoda za pretakanje vina; vez z ‘branat’ – vleči; (u)brijet – oploditi (žival); inica je brijea – iz istega korena kot ’embrio’ – zarodek; brilja – obe redine od osla; briškola – vrsta igre na karte; ‘Buomu hitle eana na briškolo.’ – bomo odigrali eno partijo briškole; it. ‘briscola’ v istem pomenu; britof (žegon, cimiter) – pokopališče; brižon – ubogi, tudi umsko; Brolo – predel Kopra na vrhu „kope“; iz burja, burjasto; broskva – zelje; broštolin – kozica z ročko za praženje kave; vez z ‘rošto’ (meso ‘na rošto’ je pečeno meso), srb. ‘roštilj’ (raženj), it. ‘arrostire’ – peči na ognju, nem. ‘hraustian’ – peči na ognju (iz slovarja, preveri), sl. ‘hrustljavo’; Brta’he – Bertoki; iz vrt, vrtahe, vrtovi zaradi lepe in rodovitne lege; primerjaj izgovarjavo s Patahe, zgornjim delom vasi Trsek; brunfnet – lopniti; iz glasu, ki nastane ob padcu mase; brufolić – mozoljček; brumbolić – plod črnega trna; Bruna, Bruno – žensko in žensko ime; ime za kravo; brumon – priden (za otroke) – ‘brumna pupca’ – pridna deklica; vez z ‘brave’; bruška – tur, čer, čeraj; brže’ – hitro; bržuola – deli svinjine, ki se pečejo ob kolinah; ‘Utruoke pjažijo bržuole.’ – otrokom so všeč bržole; vez z ‘ražinj’;  buboc – mlad fant, pobec; (se) bušći – (se) blešči; Bubi – 1. ime za osla; 2. v 60. letih ime dekliške frizure – biti ostrižen ‘na bubi’; buc – vzklik pri trkanju s čeli pri otroški igri – ‘naredimo buc’; bucat – 1. (seno, denar); 2. (se) bucat;  krave se bucajo – spoprimejo z rogovi, bucanek – naprava za bucanje sena s kope z zaostreno kljuko na enem koncu; budilj – lopata; buka (bukica) – kapa, kapica (otr.) – ‘daj buko na glavo!’ – daj kapo na glavo – vez s ‘kapuća’, z ‘ubuket’ (obleči), z ‘barieta’ in tudi ‘kapa’, – glava, kot se je ohranila v it. jeziku;, vez tudi s ‘klobuk’; buh – 1. bog; ‘Buh te pumile.’ – Bog ti oprosti;  2. v izreku ‘še buh’ – še dobro, še sreča; ‘Še buh da nisom biu na vosle.’ – še sreča, da nisem bil na oslu (iz anekdote); od glasu, ki nastane ob potisku sape iz ust, kar spominja na vdahnenje (duše) v smislu bitja, ki da, vdahne življenje; vez z ‘bav’, ‘pih’, ‘puh’ v smislu glasu, ki tudi posnema pihanje; bukva – drevo; bukve – knjiga; bula – izboklina, izrastek, čeraj; bulezum – bolezen; ‘Slaba bulezum’ -rak; od ‘bolet’; vez z ‘lubezum’; Bulje – Buje; brunf – medmet za izražanje padca; ‘Brunf, je žlofnu’ – Brunf, je telebnil; bunfnet (brufnet) – pasti, udariti; oponašanje glasu pri padcu; buodekaj – bilo kaj (karsebode); buogi (bužuc, brižon) – ubogi; iz ‘u’ (v, pri) in ‘buh’, tisti, ki je pri bogu v smislu krščanskega nauka, da ima bog reveže in drugače prikrajšane najraje, da so to božji otroci; buoter, buotra – boter; burlin – norec; (se) bušćet – bleščati se; vez z ‘angl. ‘blast’ (strela); buštin – nedrc; vez z it. ‘busto’ (doprsni kip); Buzaet – Buzet; buzara – malenkost; buža – luknja; it. ‘bucco’ z istim pomenom; Buže – poimenovanje za kraje od Pomjana Padne vključno s Sv. Petrom, Novo vasjo in Kaštabono s strani prebivalcev Loparja; ‘Ta človok je biu dol s teh Buš.’ – ta človek je bil s prej navedenega predela Istre; Bužarje – zaselek pri Sv. Antonu; buže – k bogu sklenjene roke; bužnjast – ki ima luknje, preluknjan; parbežnjat – preluknjat; bužuc – reven;

 

C – ca – ukaz za živali, da grejo stran od tebe, na levo; cagat, cajt, cajte – jet cajte – it o pravem času, cajteh – včasih; canka (uroka) – nasprotno od ‘prava ruoka’; caratan, caratanka –  mogoče od sirotanka, tista, ki prosi; cavata – copata; cata – taca živalska; caveta – 1. sova 2. klepetava in opravljiva ženska; cavatet – brezsmiselno govoriti; ce’gan – cigan; cigajna banda; cegou (tavela) – opečnati zidak; izv: ‘sa gline’ (isti izvor tudi tegula); ceglić – listek (listek papirja, vstopnice ipd.); vez s ‘cegou’; cencljat – rezati s slabim nožem in tako razcefrati stvar, ki jo režemo; prim. ‘cenjat’; cendrat (kundužet) – s sabo vleči; od ‘cen’ (s čen) v smislu ‘s seboj’ in ‘derat’; angl. ‘to drag’ lat. ‘trahere’ (vleči); vez z ‘drat’ (žica); cenjat – cefrati; npr. neko blago se cinja’; cer – vrsta hrasta, ravne in visoke rasti; Cerje – ledinsko ime v Loparju; Cerovlje – kraj v Istri; cera – raven zdravja, vidna na obrazu človeka – ima liepo cero – ima lepo zdravo barvo, izgled; ceretan – reven, prosjak; cengenat – prosjačiti, ciganiti; cenjat – cefrati; cibe – kokoši; ‘Cibe-cibe’ – klicanje kokoši k hrani; cibiba – vrsta namiznega belega grozdja z dolgimi mesnatimi jagodami; ciet v izreku ‘Je ciet’, ‘Ni ciet.’ – je dovoljeno, ni dovoljeno; vez s ‘ciedet’, pa tudi 1. osebo glagola ‘hoteti’ – ‘ćen’ (hočem); cica – psica (pomanjševalnica – cičca); ciedet – dopustiti, da se nakaj zgodi – so ciedle, da grejo pu njihoven; odreči se v korist nekoga – su jen ciedle en kuos zemlje; popustiti – krepet ja, ma ciedet ne; popustiti v fizičnem smislu – teren je ciedu – je popustil (it. cedere – popustiti, angl. to cead? – prenehati, presahniti); vez tudi z istrsko ‘hoteti’ v 1. osebi: ‘ćen’ – hočem; ciegou – opeka, včasih polna opeka, ki je služila za podkrovje, danes opeka na splošno – iz ‘cegula’ – polnih glinastih pečenih plošč – v lat. ‘tegula’ – vez s ‘taverna’, ‘terina’, ‘teća’, ‘ceglić’; cikat – zizet, še posebej v preklinjanju; ‘Striela te dare mater , ki si ga cikala.’ – Strela naj udari v mater, ki si jo sesala.’; od ‘ci’, to je glasu, ki nastaja pri molži; ciment (cement) – cement; od ‘kamen’ preko lat. ‘caementum’ (neobdelan kamen); vez z  it. ‘cenere’ (pepel); cimbora – ringlo; cimiter (žegon) – pokopališče – najverjetneje it. prevod za slovenski hram za shranjevanje žar s pepelom (‘cenere’ – pepel) iz predrimskega časa; vez z ang. ‘chimney’ in posredno s ‘kamin’ (dimnik) in it. ‘camino’ v istem pomenu –  cincat – kolebati, omahovati; ‘Cinca marinca’ – otroška rimanica; cirkva – cerkev; angl. ‘church’. it. ‘chiesa’; vez s ‘circle’, ‘circolo’ (krog), ki izhajajo vsi iz besede ‘kulo’ (kolo, krog); cmaret (tenfat) – počasi dušiti; cmihat – pomalem ihteti; cmizdet – jokati se, kujati se; cmok (žlepa) – zaušnica; dat en cmok – udarec po glavi, licu; iz glasu, ki nastane, ko nekaj plosko pade na tla ali udari ob nekaj; cmoknet – primazati zaušnico, še posebej po licu; cokola – 1. cokla; 2. kos debla premera cca 15 cm, ki se obesi živini za vrat, da jim opleta okrog nog in da zato ne bežijo; iz ‘čokola’, ‘čok’; it. zoccola, angl. ‘sceacul’; cola (dolžinska mera), conprnije, copotat – (glasno) hoditi – ‘kan copotaš?’ – kam greš?; iz glasu, ki nastane pri hoji s težkimi koraki; cres (tudi cret) – cvreti; iz glasu, ki nastane, ko se nekaj cvre; cukat – cukati; ‘ga je rat cukau’ – ga je rad pil; cukar – sladkor – vez s suh – ‘suhar’ in ‘sipa’, ‘sipati se’; it zuccero; angl. sugar; cundul – cof; mogoče od ‘curi’ in ‘dol’ – curlja navzdol; it. ‘ciondolo’ v istem pomenu; vez s ‘curići’; cura – žensko spolovilo (še pos. otr.); curi (curić) – 1. lulek; 2. curek; curet – lulati; curlo (kancurlo) – bedak; cuzelj (žmokola, šmerkelj) – sluz, ki se cedi iz nosu; cvas – 1. cveteti; ‘cvetejo čerešnje’ – ćešnje cvetijo; 2. peči po zaušnici; ‘ga je cvelu, ku je vjeu žliepu’ – ga je peklo, ko je dobil zauš’nico; cvek – žebelj; cviet – cvet; cvrtje (frtada) – ocvrta jajca, pomešana s klobasami (danes tudi z zelišči);  od ‘criet’ (cvreti), cvrcečega glasu, ki nastaja pri cvrenju;

 

Č – čabar – čeber – večja lesena posoda, visoka do 80 cm cca, za pranje perila; čarešnje – češnje – od rudečna, žarečna, madž. cseresnye, ital. cigliegie; čaša – posoda z ročajem za zajemanje pitne vode iz golide; čap (vieha, šur) – čep; čapar – klop; čat, prić na ćat – priti na vrsto; čemar – svinjski želodec; čen (kun) – 1. čim; ‘S čen greš?’ (tudi ‘s kun’) – S čim greš?; 2. koliko; ‘Pu čen je?’ – (Po čem, po koliko je?) – koliko stane?; izvor za besede, ki izražajo nekaj skupnega, npr. ‘kuntent’, ‘kundužet’; čera – (čebelji vosek) vosek; od ‘čebela’, it. ‘cera’ v istem pomenu; čeraj – tur, tvor; čeraj (učera) – včeraj; vez z ‘večar’, it. ‘ieri’ iz ‘u(č)eri’; češelj – 1. glavnik; 2. sat od čebel – en češelj žbel; češpa – češplja, sliva; čet – 1. slišati – ‘Suon čeu pravet.’ ‘Slišal sem.’ 2. Čutiti – ‘Se čujen slabo; ‘Čujen mras.’ – Zebe me; ‘Se ne čujen prau.’ ‘Slabo se počutim.’ – isti koren s srb. ‘osečati’ in it. ‘sent-ire’; čevere – nosilo za težja bremena v velikosti dobrega mestra s štirimi daljšimi ročaji, ki so ga nosili štirje moški – iz četvere, štiri ročaji; vez z ‘eccetera’ – itd.; čiblić – vrsta fig drobne oblike, ki so primerne za sušenje; čiborička – šipek; čimeš – 1. malček (ljubkovalno); ‘Je ku en čimeš’ – je majhen; vez z it. ‘cimice’ – insekt; čimižet – nižja omara s policami; činčarije – drobnarije, čipreš – cipresa; čitat – brati; perčitat – prebrat, tudi človeka; čitertuk – četrtek – po 4. dan v tednu – madž: csitertuk; čok – 1. panj, štor; ‘Seci čok na pu’ – razkolji štor na polovico; Božični panj, to je velik štor, ki so ga ob božičnem večeru dali na ogenj, da je gorel dolgo v noč; it. ‘ceppo’, sr. ‘badnjak’, mogoče v kaki zvezi z Božičem – ‘božičnjak’?;  čokli – čokec – ‘je biu miron ko čokli’; čoknica – vrsta gobe, ki raste na štoru drevesa; čuopa (čopca – za majhno in debelo žensko); (se) čopat (kokoš, grozdje, hrano) – kljunati se; čotat – šepati; čotast (perčotan) – šepav, poškodavan na eno nogo; čres – čez; ‘Jet čres’ – iti čez mejo; ‘Naredet pu čres’ – zmeniti se na oko (ne vagati); črpnja – posoda za peko kruha na ognjišču; čuba – nasršena dlaka na glavi goveda, ko se pripravlja na napad; čubast – namrščen; ‘Se drži čubastu’ – je namrščen, nejevoljen; vez s ‘šoba’; (se) čubed (govedo) – ko se govedo pripravlja, da bo napadlo z rogovi in izpostavijo del glave, kjer je dlaka med rogovi gostejša in daljša; Krava se čube, glede, da te ne zbode.’ – Krava se ‘čubi’, pazi, da te ne napade; vez s ‘šobiti se’, ‘šćabet’, pa tudi srb. ‘čupa’, ‘čupasti’ – dolgolasi, razmršeni; čuda – dosti, veliko; čudeš – izraz čudenja, pretiravnje – ‘čudeš!’ – neverjetno;  ‘ka dielaš čudeže’ – zakaj pretiravaš – iz ‘ćud’ – madž. ‘Mi csoda?’ – vprašalnica za ‘Kaj’ v smislu ‘Kaj za eno čudo?’; čudra – vrsta soda za shranjevanje vina; čuopa – majhna, čokata, včasih tudi zgobljena ženska; ‘Je ku ana čuopca.’; od ‘čuopa’, to je kokoš (podobna kokoši); (se) čuopat – 1. pobirati hrano s kljunom, kljuvati; ‘Pici čuopa zernje.’ – pišče pobira zrnje s kljunom; ‘Čuopaj!’ – Izvoli, prigrizni; 2. ko se perutnina bori med seboj (predvsem s kljunom); ‘Kakuše se čuopaju.’ – Kokoši se kljuvajo; 3. kljuvanju podobna dejanja; ‘Sue se čuopnile.’ – sta se poljubila s kratkim poljubom; ‘; od ‘čop’, kretnje, ko kokoš kljune za zrnem; vez s ‘ćapat’; čupinj – brin; modri in rdeči čupinj; od ‘čubast’, ‘čuopast’ ‘pin’ (bor), vez s ‘pinčast’; Čupinje – zaselek pri Potoku pri Sv. Antonu, Čupinči – rodbinski naziv v Loparju;

 

Ć –  ća – proč; (se) (š)ćabet – 1. prijeti, ujeti; ‘Ćagi (ćol)!’ (še posebej za psa) – ‘Na, primi!’ 2. spoprijeti se; v laseh si biti, prepirati se; ‘Su se zmeroun šćable.’ – Vedno so se preprirali; od ‘čop’, ‘čuopat’ (prijeti s kljunom); vez s ‘ćapat’; ćakola – govorica; od ‘glava’, iz katerega izhala tudi ‘glagol’ (beseda, povedek), glagolati – govoriti; ćakole – prazne besede; tudi za žensko, ki prenaša govorice; iskavat ćakole – iskati prepir; ćakolet (poćakolat) – govoriti, pomenkovati se; vez z ‘glagolat’ (govoriti); ćapat – 1. dobit – ‘Sue ćapale liepe šolde.’ ‘so dobili lep denar.’ 2. prijeti, zgrabiti (še posebej, ko vržemo psu kost) – ‘Ćapaj! (ćagi)!’ – ‘Na, primi, ujemi!’ – isti pomen ima tudi v furlanski govorici; od ‘ćap!’, ‘čop’ (čopati s kljunom); vez s ‘pest’; prim. ‘šćabet’; ćaro – svetlo; ćarić – svetlo vino; ćedon (sedon dan) – teden; od ‘sedon’ (sedem; ćenća – brezvoljno, leno (dekle); ‘od ‘ćen’ po izreku ‘ćen ale nećen’ kot oznaka za nekoga, ki ne ve, ali naj nekaj naredi ali ne in zato to stori brez vsake volje; (se) ćenćet – cincati, obotavljati se; delati počasi in brez volje; ‘od ‘ćen’ po izreku ‘ćen ale nećen’ kot oznaka za nekoga, ki ne ve, ali naj nekaj naredi ali ne in zato to stori brez vsake volje; vez s sr. ‘nečkati se’; ćep – kup; sćep – skupaj; iz ‘ćep’ (kup); ćepet – kupit; ćipovno – kupovno v pomenu, da ni pridelano doma; Ćić – Čič; ‘Ćić ni za barku’; od ‘peč’, ‘pečarija’ po skalnatem področju; Ćićarija – Čičarija; ćien – 1. hočem; ‘Ćen jemet šolde.’ – Hočem imeti denar; 2. sem na tem, da; ‘Ćien jet u Kuoper.’;  3. ali naj; ‘Ćen ali nećen?’; vez z  ‘ciet’ (dovoliti, dopustiti), ‘se ćienćet’; ćik – čik; ćikara – keramična široka skleda za kavo s kruhom – od ‘šerok’ (širok); vez s ‘čok’, ‘čokat’ za razliko od ‘terina’ s korenom ‘tav’, ki označuje plosko in ‘pjat’ – plosek; ćikirat – 1. težiti za; 2. bet ćikiran – biti opit; ćikole – v izreku ‘ćikole ćakole’ – govorjenje, pomenkovanje; ‘Ćikole ćakole je pasau cajt’ – ob pomenkovanju je minil čas; (za)ćimat – (za)kimati; ćimin – kratek rahel spanec; ćipovno – ne domače, kupljeno; (se) ćinćerinit (se ćenćet) – mečkati; Ćire – moško ime; Ćirka – pridan ženski nadimek; ćisat – kisat; ćislo – kislo; ćita – kita; ćol (ćapa, ćagi) – 1. vzemi; 2. pri klicanju psa k hrani – ‘Ćol, ćol!’ ‘Pridi, pridi, na!’; ćolić – psiček; Ćubud (Ćubad) – Kubed, kraj v Istri; vez s ‘ćuba’; ćućet – cucati; Ćuda – pridan družinski nadimek; ‘Ćudov sviet’ – Ćudova zemlja; ćuhanca – kuhalnica; ćuhat – kuhati; ćuharija – kuhanje; (se) ćubet – skubiti se; ćućet – sesat (tudi prst); ćući(ć) – sesek; ćuhat – kuhat; vez z angl. ‘to cook’, it. ‘cucinare’; ćuhnja (kužina) – kuhinja; ćule (v izrazu ‘ćule kaj’) – vsaj nekaj; ćuna – kuna; (se) ćunet – ko žival kaže znake bolezni, je tiha, brez življenja, še posebej za kokoš; ćiurlić – kokošji zajedalec; vez s ‘čimeš’; ćusterca – martinček; ćutet (čet) – čutiti; ‘Čujen mraz’ – zebe me; ‘se čujem slabo’ – slabo se počutim; ‘se čet moćen’ – čutiti se močnega; ćurlić – zajedalci pri perutnini; ćutna – kutina – mogoče, ker veže usta in jih vleče ‘sćep’ – vez s sćuta

 

D – dacjo – davek; od ‘dat’; Na dacje – kraj pri Trstu; dajet – zadajati (slab vonj), zaudarjati; dažala – podeželje; žive na dažale – živi na podeželju; decpat – pokvariti, – ‘žnidarca je dicpala krilu.’ – šivilja je pokvarila obleko; vez z ‘dišpar’; dekale – dekleta; de’kle – dekle; dem – dim; (se) demet – kaditi se; demet (zademet) – zelo rahlo zaspati, dremati, zadremati; ‘Je zademu za deset minutu’; inačica od ‘dremat’, vez tudi z ‘dimet’, ker je človek v rahlem spanju kot omotičen, ‘okajen’; dereja – diareja – od ‘dreti’ v istem smislu kot pri deroči vodi; vez z ‘dor’, ‘vdor’, ‘Drnica’, ‘D(e)ragonja’; derat – 1. izrabiti se; ‘Dera’ dugu cajta.’ – Se dolgo ne izrabi; 2. trajati; ‘Kerkaj bue daralo?’ – Kako dolgo bo trajalo?; od ‘terajat’, od ‘tor’, ‘trenje’, ‘torišče’; vez s ‘terat’, ‘terjat’; ‘endure’, it.  ‘perdurare’ – trajati; vez z ‘drat’ (žica) kot sredstvo za vlačenje, vzporedno s ‘špah’, vezan na ‘poteg’, ‘potegniti;  deret – biti nekje zamaknjen v stanju, ki je blizu spanju, ždeti; ”Je diriela par vognja.’ – Je ždela pri ognju; Ka diriš, hode spat.’ – kaj ždiš, pojdi spat; vez s ‘kuntent’, ‘kontemplacija’; prim. angl. ‘endure’, it.  ‘perdurare’ – trajati; desla – dlesni; (za)dešet (zalepnet) – dušiti; ‘Se je tiu zadešet.’ – skoraj bi se zadušil; od ‘dih’, dihat’; diekla – dekla; dihat – 1. dihat; 2. oddati od sebe znak življenja ali glasu; ‘Nisu vać dihale.’ – niso več rekli besede; posnemanje glasu, ki nastane ob izdihu; vez z ‘duh’, ‘duša’, ‘dišat’, ‘dajat’ v smislu dišanja; ‘dešet’ (dušit); Dijačje – ledinsko ime v Loparju; dikordo – složni; ‘sue ble dikordo.’ – so bili zmenjeni; od ‘kur’ – kot v smislu ‘kot zmenjeno’; vez s ‘koret’, ‘kurdirat’, ‘kuntrat’; ‘dikoršćina’; dikorščina – složnost; ‘U te družine je dikoršćina.? – v tej družini vlada složnost; ‘iz ‘kur’ – kot; madž. ‘akor’ (potem, potemtakem); vez s ‘kuntrat’, ‘kurdirat’; dimet – dimiti, okaditi; ‘Se je začelu demet’ – začelo se je dimiti, kaditi; od ‘dem’ (dim); dišbriš – površno, samo da je; dišpar – nepar – npr. pri stavi ‘Dišpar – par.’ -‘par-nepar’; dišpet – nagajanje, stvar, ki je narejena za nalašč; dištin – usodaiz ‘ut’ in ‘Este’ v smislu volje boginje Este, božja volja torej; dištrigirat – opraviti; dištruto – svinjska mast; dižaštro – katastrofa; dizaster; angl. ‘disater’, it. ‘disastro’; vezanost na voljo boginje Este, Estero; dižmietet – končati, odpraviti, uredili; ‘Smue dižmietle košnjo;’ smo končali s košnjo; vez z it. ‘smettere’ – prenehati, angl. ‘to dismiss’ – odpustiti koga iz službe npr.; Dolane – zaselek pri Sv. Antonu; po prebivalcih, ki so živeli v spodnjem delu (hriba); donka – potem pa, potem takem, torej; fr. in it. izraz v istem pomenu; dopjo (vina) – dva litra (vina); od ‘dva’, ‘dvojno’;  duoplo (duplo) – dvojno; verjetno osnova za it. ‘doppio’ z istim pomenom; ang. ‘dubble’ (izg. ‘dabl’); drat (trat, vitva) – žica; dren – dren; ‘moćen ku dren’;  drgačinj – drugačen, drugače; drnjule – plodovi drena; drieto – ravno, naravnost; it. ‘dritto’ (naravnosti) in ‘retto’ (ravno); ‘Je šu dreto damu’ – šel je naravnosti domov; it ‘dritto’ v istem pomenu; drieto – dreto; drijo (v ‘jet drijo’) – 1. ozirati se na; ‘Ne jet drijo njega’ – ne oziraj se na njega; 2. v kletvici ‘Orko drijo’ ali ‘Porko drijo’ namesto ‘dijo’; 3. v izreku ‘drijo man’ – takoj, brez odlošanja; mogoče zveza s ‘tor’, ‘trenje’ v smislu ‘obregniti se’, ‘dotakniti se’;  dropine (tropine) – pri pridelavi vina ostanek grozda potem, ko odstranimo jagode; angl. ‘drop’ – pasti, odpasti; drpat – gladit, drgnit po hrbtu na način, ki prinaša ugodje; iz osnove ‘tor’, ‘torpat’, v smislu rahlega trenja, ki povrzoča ugodje; drocat (ždokat) – dregati; dršći – ptiči, ki so včasih prihajali iz Čičarije v jatah v mrzlih zimskih časih in so jih ljudje lovili za hrano; druge – 1. drugi; ‘Ta druge dan’ – pojutrišnjem; 2. drugi ljudje; ang. ‘other’ (izg. adr); drveno – leseno, otrplo; ‘Iman drveno nuogo’ – imam otrplo nogo; drvo – drevo, les; ‘Siz drva’ – iz lesa, leseno; vez z it. ‘duro’ (trdo); du (kudu) – kdo; duh – dolg; srb. ‘dug’; duh – duh; od ‘dah’, ‘dihat’, vez z ‘duša’; duh – dolg; ‘Imaju doste duga.’ – imajo veliko dolgov; vez z it. ‘dovere’ (dolžnost); duh – vonj; ‘Jemet duh’ – zadajati; od ‘dah’, dihat, oddajat sapo; dujčić (dujčće) – dvojček (dvojčka, dvojčki); dujka – dvojka; dujno (dvojno) – tudi doplo; izv. za it. ‘doppio’; Dul (Dou) – Dol, vas pri Hrastovljah; vez z ‘Dolina’, ‘Dolane’ – zaselek pri Sv. Antonu, verjetno tudi ‘Dekane’ v smislu prebivalcev, ki bivajo v ‘Dolu’; dum – 1. dom; 2. hiša; ‘Par dume (par duma) je zmeruon doste diela’ – pri hiši je vedno veliko dela; vez z ‘dumać’, pa tudi it. ‘domare’ (udomačiti), ‘domenica’ – ‘domanica’ – nedelja, dan, ko se ne dela in se ostaja doma; vez tudi z it. ‘duomo’ v smislu božjega hrama – doma; dumać – 1. domač; 2. ne kupljen; ‘Pašta dumaća’ – doma narejeni rezanci; ‘dumaća ruba’ – doma pridelane stvari; vez z it. ‘domestico’ z istim pomenom; duober – 1. dober; 2. dobre boke – ješč; vez z it. ‘buono’; duoga – upognjene deske, iz katerih je narejen sod; iz ‘duga’ – dolga deska; Dure – Dvore; ‘Dureh’ – na Dvorih; vez s sl. ‘duri’ (angl. ‘door’, izg. ‘door’); duša  – 1. duša; ‘Pestet dušu’ – umreti; ‘Se je mantrau za pestet dušu’ – se je izčrpaval do zadnjih srag moči; 2. Usmiljenje; ‘Ta človok nima duše.’ – Ta človek nima tenkočutnosti, je brez usmiljenja; 2. v izreku „duša moja“; „’Duša moja draga’, da biš ti znala, ka me je tokalo“ – nagovor in uvod v pripovedovanje; iz ‘diša’, od ‘dih’, ‘dihati’; Dušić – rodbinski naziv; ‘Duvulenje’, ‘z duvuljenjen’ – z dovoljenjem; dužet – daljšat; vez z ‘perdužet’, ‘perkondužet’ – privleči; dvečet – žvečiti;

 

Dj – djiovine – mlad, mladenc; ‘Ej, ti djiovine!’ – Hej, ti, mladenič!; mogoče iz ‘živ’, ‘živahen’; djile’ – jopica; ‘Ubuce se djileči.’ – obleči si jopico; djir – krog; od ‘dir’, v smislu teka v krogu; vez možna tudi iz ‘žar’, ‘žarno’ preko it. besede ‘giorno’ (dan); v tem smislu bi bil ‘djir’ en žarni krog; Djovakin – moško ime; djuba – jopič; djumantini – uhani; iz diamant, torej uhani z diamantom;

 

E – e – 1. vzklik; ‘E, ka ćeš?’ – kaj naj potemtakem narediš?; 2. pritrdilnica, da, prav to;  ‘Ka nardin? Sćuhen?’ ‘E! E!’ – Kaj naj naredim? Naj skuham? Da, da, to naredi.; 3. izraz za poudarjanje pomena besed, ki jih spremlja; ‘Si bil doma?’ ‘E, ja.’; ‘E, me nećeš videt!’ – prav gotovo me ne boš videl; osnova za besedo ‘istina’, vez z  ‘jušt’ v smislu ‘prav tak’, pa tudi ‘etika’, ‘essere’; eko (evo) – 1. evo; ‘Eko zdaj!’ (sin. ‘na zdaj’) – no, vidiš, kaj se je zdaj zgodilo!; 2. za izražanje, da je nekaj točno, prav tako;  (j)eno – in (še posebej pri pripovedovanju); enbot – nekoč; eri – ukaz oslu, da se premakne, nasprotno od ‘šta!; vez z rivaj;

 

F – fadiga – napor, trud, naporno delo; angl. ‘fatigue’, it. ‘fatica’; vez s ‘fakin’; fagot – platnena cula; prt ali ‘fačou’ (ruta), zavezana v culo; vez s ‘faču’ (ruta); fakin – nosač v pristanišču ali na postaji; od ‘fadiga’; faklić – trd človeški iztrebek; vez s ‘fiklić’; falar (greška) – napaka; angl. ‘to fail’, it. ‘fallire’; vez s ‘falš’; falet – pogrešit; falš – lažen, sleparski; iz ‘farbati’, ‘varati, lat. ‘falsus’ angl. ‘false’, it. ‘falso’; falšon – lažnivec, slepar; fanclji (fritole) – masa iz moke, jajc, mleka, sladkorja in rozin, cvrta na vrelem olju in posuta s sladkorjem; fanclji so se cvrli ob Božiću, včasih tudi ob Vezmu (Veliki noči); farabuto – lopov, pretepač; fartada (frtada) – glej cvrtje; farkada – močan kol; od preklati, preklada; fasau – kanal, jarek; fečov – faču (ruta) – vez s sl. ‘peča’; fanj (fejst) – prijeten; ‘Fanj človok’ – v redu, prijeten človek; angl. ‘fine’ izg. ‘fajn’; vez z ‘bene’; fantina – mlad fant; far – duhovnik; možen izvor iz angl. ‘fire’, izg. ‘fajer’, ‘fojer’ (ogenj); vez s ‘fara’; farabut – lopov, slepar; farba – barva; farbat – 1. barvat; 2. okrog prenašati; iz ‘var’, ‘varati; farderbat – pokvariti, uničiti; fašć – na kup zvezane veje; fatorin (fitorin) – sprevodnik; faus – gl. falš; febra – vročina; ‘Ima febru.’ – ima vročino; verjetno iz ‘veroč”; vez z angl. in it. pomeni za vročino, pa tudi divjost in krvoločnost; fece – usedline; vez s ‘fondo’, ‘fondaće’, ‘Fondanje’, ki izhajajo iz istega korena kot ‘voda’; fijera – vaški praznik, vezan na versko praznovanje; verjetno od ‘vognjara’, od ‘ogn’, ‘voginj’ – ‘fuogo’, v predkrščanskem času vezano na daritve, povezane z ognjem; vez s ‘funeral’, ‘febrajo’, vsebinsko pa tudi z ‘žegen’; vez z it. ‘fiera’ – semenj, verjetno zato, ker so se po verskih obredih včasih odvijali semnji, npr. Marežganske semilj v oktobru mesecu; vez tudi s ‘Fijeroga’ v smislu ‘Velika ognjara’; fejst fanj) – v redu, prijeten; Fek – 1. rodbinski naziv pri Sv. Antonu; 2. Pr Feka – skupina hiš pri Sv. Antonu; fenet – končat; fežu – fižol; fibja – sponka za spenjanje na pasu; iz ‘fibula’ iz ‘vituva’ – žica; fičolić – robec; fijaka – lenoba, lenobnost; ‘Me je primla fijaka’ – Se me je polotila lenobnost; Ne da se mi delati; od ‘fuuu’, ‘fjuuu’, glasu, ki nastane ob negodovanju; vez tudi z it. ‘fiocco’ v pomenu snežinke; fiklići – iz krompirja, moke in jajc narejeni in ocvrti kifeljčki; finecja – oseba, ki se drži vzvišeno; finu – 1. dobro; 2. ‘se drži fin’ – se drži važen; ‘Zmlet na finu’ – na drobno zmleti; 3. karta fina – papirčki za zavijanje tobaka v cigareto; finta – pretveza; ‘Za fintu’ – za pretvezo, navidez; fijuoca – vnukinja – vez s trž. ‘fjoj’ – otroci in ‘njeca’ – nečakinja; madž. ‘fiu’, ‘fiam’ – deček, sin; fjok – pentja; ‘Je imiela floj na glave.’ – na glavi je nosila pentljo; it. ‘fiocco’ z istim pomenom; flegom (kalmo) – biti flegma – ‘Je flegom človok.’ Je miren človek; vez z angl. ‘flat’, to je raven in ne imeti naboja; flehtat 1. it korajžno; 2. (u)flehtat – uštimati se; flika – vrsta denarja – ‘je dal dve flike’; fondo – zemljišče; ‘Imaju malo fonda’ – imajo majhno zemljišče, malo zemlje; iz ‘dno’; fondaće – usedlina kave, usedlina na sploh; iz ‘v-dne-će’, to, kar ostane na dnu; Fondanje – ime za njivo ob potoku; verjetno iz ‘Vodanje’; fonja – prostor, kjer se zbirajo odpadne vode; ‘Smerdi s fonje.’ – iz greznice smrdi; iz ‘voda’, pa tudi ‘fondaće’; forca – 1. sila, moč (v fizikalnem smislu); ‘Nimam vać force.’ – nimam več moči; 2. delovna sila; ‘Guspudar ima dosti force’ – gospodar ima veliko delovne sile, ljudi, ki mu pomagajo pri delu; iz ‘serce’, angl. ‘force’, it. ‘forza’; forče – mogoče; (s)forcirat – siliti; forešt – tujec; fornel – električni kuhalnik; iz ‘ogn’, ‘voginj’, preko it. ‘forno’, ‘fornello’ v istem pomenu; forte – močno (nasprotno od švah); ‘Prime forte.’ – Zgrabi močno; ‘Trapa je forte’ – žganje je močno; iz ‘serčen’, tj. hraber, močan, prim. lat. ‘fortis’; fragola – vrsta vinske trte; fraguluon (majarinca) – jagoda; fraj – prost; frajat – veseljačiti, zabavati se, popivati, vez z zafrajati – zapraviti, zapiti; frat – menih – od ‘brat’; frigat – ribat tla; frkalaz (buboc) – fant, mlad pobec; frkolić – vrtavka; frmanton – koruza – od ‘mrvet’ od tu tudi ‘mrva’, tj. ‘piča’ – it. formentone, formento – hrana živalska; fruška – hruška – od ‘krš’, ‘krušiti’ zaradi narave sadeža, vez z ledinskimi imeni z istim korenom in pomenom; fucat – bežat iz žaklja – Juća, gle ki mi muoka iz baliga fuca), fuć – pri kraju, uničen; fućet – žvižgat (otr.): ‘fuće fuće, ku si živ – izrek otroka, ki je ogovarjal strašilo;– fućkat – žvižgat – ‘je fućkau en piel’ – je žvižgal in pel; ‘zafućkaj ku prideš’ – ko prideš, zažvižgaj; ‘je pofućkau hmatijo’ – je zapravil kmetijo – od glasu, ki se ustvarja pri fućkanju – vez z Fućevca, fucat, fulet, furja, burja;  Fućevca – ime njiv na vrhu Loparja pod Vardo – iz glasu vetra, kateremu so njive izpostavljene; fuguler – ognjišče; od ‘ogn’, ‘voginj’ preko it. ‘fuoko’; vez s ‘fornel’; fuknet – spolzeti, izmuzniti se; fulet – pihati – ‘je fulelu sis seh kraju’ – je pihalo z vseh strani – iz glasu zraka, ki prehaja ozke odprtine; fura (vejač) – en prevoz iz enega kraja v drugega; furat – iti, hoditi; furikat – hitro, z lahkoto in korajžno hoditi, (za)furat  (zafrajat) – zapraviti; furbast – zvit – iz ‘farbat’ in prej ‘varat’; vez s ‘furbo’, ‘furbićoto’; furbo (furbićoto) – zvit, pretkan človek; furja – frfra, silovita in površna oseba, posebej ženska – iz ‘burja’, vez z it. ‘furrore’; furjast – nezbran, površen, frfrast;

 

G – Galate, Na galatah – peščen predel med Kavaliči in Marezigami – iz golota; gank (baladur) – zunanje stopnišče v zgornje prostore; (se) ganet – premakniti se, ganiti se; gardelin – lišček; Gardelin – ime za vola; garup – grenak; vez s sr. ‘gorak’ (grenak); garžet Kavaliči (škaršela) – žep; gazda – gospodar – ‘du je te gazda’ – kdo je tu ‘gospodar’, vez z ‘glava’, pa tudi ‘had’ – ‘lastnik hada’ – iz ‘god’ izg. ‘gad’, tj. ‘bog; ‘gasa’ – Brkini v smislu dvorišča; gerlu – grlo – me buli gerlu’; ‘splahnet gerlu’; iz glasu, ki nastane pri grgranju – iz ‘gerlo’ tudi it. ‘gola’; vez z ‘gržunc’, ‘golačast’, (put)grlina; glaš – steklo, šipa, kozarec; angl. ‘glass’; vez z ‘glažina’; gicaco – položaj, ko otroka nosimo na hrbtu; ‘Hode gicaco’ – pojdi na hrbet; gincalca (tudi zingalca) – gugalnica; glabet – otipavati; vez z ‘grabet’ – grabiti in angl. ‘to grab’ – zgrabiti; glava – glava, glavni, pamet, spomin, najvišji del nečesa – ‘glava ni tara’; ‘Je glava družine’; ‘jemet glavu na vrate’ – Imeti pamet; ‘držat na glave’ – spomniti se, ne pozabiti; štok – storž od koruze – ‘dvie glave ut farmantona’ – dva storža koruze; glava od solate; – iz ‘golav’, ‘čelav’, ‘čelo’; – glavičnica – olesenli stržen, storž, osrednji oleseneli del koruznega storža, ki ostane, ko omrvimo korzuno zrnje; glaš – 1. steklo (tudi pri petrolejki); ‘Čist ku glaš’; 2. kozarec – ‘Spet en glaš’ – popiti kozarec vina; glaževna (glažina) – razbitine stekla, kozarcev, steklenic; (se) gnat – jahati; grabet – grabiti, tudi seno; gledat – paziti, skrbeti za; ‘Gledano blago’ – negovana in rejena živina; ‘Ku buoš gledau, buo anka rendlo’ – če boš dobro obdeloval, bo tudi pridelka; Glem – kraj na previsu griču nad Rokavo; od ‘lom’; glih (lih, vglih) – enako, iz ‘liko’; gnjida – gnida; iz gniezdo; godba – godba (na pihala); vez z ‘guodet’, ‘guoduc’; češ. ‘hudba’; godet – prijati; golačast – del prašičjega telesa; vratna kost, grlna kost?; od ‘gola’?; golaš (šugo) – golaš, omaka z mesom in paradižnikom – jed je izvorna; vez s ‘šugo’ in ‘guluožon’ – ki gre v strast; v madž. jeziku najdemo ‘gulasc’, ki je podoben paprikašu, kar je verjetno izvorna jed na Balkanu in Madžarskem; gulida – 1. odprta posoda za prenašanje in shranjevanje vode; 2. lesena posoda za pranje; ‘Gulida en čabar’; gonišće – ognjišče; od voginj; gonjat – dišati; ‘Gunja ku ruoža.’ – zelo lepo diši; 2. vohati, duhat; ‘Pugonjaj manieštru.’ – povohaj mineštro; od ‘duhat’, ‘nosat’, povleči zrak skozi nos; vez s ‘šnjofat’; goret – goreti; ‘Ne guri voda!’ – Ni tako strašno nujno; izvor nemara iz ‘gor jet’, ker gre plamen pri gorenju navzgor; gošt – avgust; od ‘k’ ‘0šte’ – romanje k svetišču materi Zemlji, v Istri poteka npr. 15. avgusta z zbiranjem na Vzročku pri izviri reke Rižane – it. ‘agosto’ povzema ‘a’, prevod za ‘k’ + ‘Ostia’; gorko – toplo; ‘Se zjokat na gorke suze’ – ‘Bridko jokati’; iz ‘goret’ (goreti); vez z ‘griet’ (greti); Grahe – osrednji del vasi Lopar, ki jo deli na zgornji del  Gorence in spodnji – Dolence; izvor po prebivalcih, ki so prvotno bivali v gornjem delu hriba, so bili torej Gorahi; grahica – kokoš pirhaste barve; graja – močna zarast z robido; vez z ‘zagradet’; grampa – umazanija, še posebej odmrle celice kože, ki se po določenem času strdijo in potemnijo in odstranjujejo v svaljikih; grana – trava z močnimi razčlenjenimi (zdravilnimi) koreninami, ki se hitro širi in duši druge rastline – v ital. rek ‘piantare una grana’ – ustvariti velike nevšečnosti; grancido – žolto; ‘Hite će unu grandicu’ – odstrani žolti del; od ‘granjku’ (grenko); it. ‘rancido’; grapa – brana; gras – grebsti; grepat – izravnati zemljo in razbiti strjene kepe zemlje po oranju z ‘grapo’ (brano); branat; iz ‘greba’; greba – kepa strjene suhe zemlje;  ‘Je hitu vanj anu grebu’; vez s ‘gras’ (grebsti), ‘grinta’, ‘krep (papir)’; vez z it. ‘crepa’ (razpoka); grenjek – grenak, vez z ‘grenced’ – žolt; grieška –  napaka; vez z ‘grieh’; grešet (pugriešet) – motiti se; vez z ‘grieh’; gret – greti; od ‘goret’; grieh – greh, prepir – ‘Kaj dielaš grieh!’ – Zakaj netiš prepir!; vez z ‘greška’, mogoče tudi ‘goret’, ker po grehu človeka peče vest – od tu tudi ‘peku’ (pekel); grinta – krasta; vez z ‘greba’ v smislu dela suhe razpokane zemlje; gries – gris – ‘šulke en gries’; (se) gris – gristi (se); grišpasto – hrapavo, raskavo, grobo obdelano, npr. površina lesa; vez z ‘grebasto’; angl. ‘rough’ iz OE ‘ruh’, lat. ‘crispus’; Griža – kamnolom ob Rižani pod Kubedom; grlina – meso iz predela grla; iz grlo; vez s ‘pudgrlina’; gržunc – požiralnik pri svinjskem mesu, ki se ga je kuhalo v kapusu ali podobnih jedeh – iz ‘grlo’ in končnice ‘-anec’ kot pri ‘hrustanec’; grublja – groblja, kup (odpadnega) kamenja iz narave, največkrat manjšega – ‘te je sama grublja’ – tu je samo kamenje – vez z ‘greba’, ‘grobje’, ‘grob’; gud – god, vez z godina (godina v slovaškem jeziku pomeni ura in se torej navezuje na čas na splošno); guluožnust – okusnost, požrešnost, pohlepnost – ‘guluožna manieštra’ – okusna mineštra; ‘guluožon človek’ – pohlepen človek (sin. požrešnost) – od grlo; gundarca (v izreku ‘stara gundarica’) – stara ženska, starka; iz ‘hundred’ (sto), stoletna ženska torej; guoba – goba, grba; ‘Jemet guobu’ – imeti grbo; (se) guobet – sklanjati se, biti v sklonjenem položaju; ‘Se je guobu pu njivah’ – je garal po njivah; od ‘guoba’, ker tvori pri delu na zemlji, npr. pri kopanju telo obliko gobe; vez s ‘kuopa’; zguobljen – sključen, še posebej v starosti, ko je telo v prisilnem položaju sklonjenosti naprej; od ‘guoba’; guodet – igrati na kak instrument, proizvajati glasbo; guoduc – 1. godec; 2. rahla zmerljivka za jokavega otroka; ‘Muče, guoduc!’ – molči, razvajeno otroče; vez z ‘godba’; guošćava – gosta tekoča usedlina; ‘Na dne je sama gušćava’ – na dnu je samo gosto; na gosto poraslo območje ali preveč rastlin – te je gušćava – tu so rastline pregoste; vez z ‘gozd’; gurkuta – toplota, vročina; iz ‘gorak’ (topel), isti izvor kot ‘griet’ (greti), ‘sagret’ (segreti), ki izhaja iz ‘goret’ (goreti); gušt – 1. okus, slast – ‘kašon gušt ima?’ – kakšnega okusa je?; ‘pojes z gušton’ – ko gre hrana v slast, z užitkom pojesti; 2. užitek – ‘ga je gušto gledat’ – užitek ga je videti; ‘naredet za gušto’ – naredit za nalašč – iz usta, torej čut, ki je povezan z usti; ta isti izvor ima tudi it. ‘gusto’;  gušter (ušter) – gostilničar; Gušter – rodbinski naziv za človeka, ki je imel gostilno v Loparju;  guštirat – uživat ob nečem; ‘Za gušto’ – zanalašč; ‘Ne dat gušta’ – ne dat, privoščiti zadovoljstva, zadoščenja; ‘Guoštožno’ – okusno; gvant – pražnja moška obleka; gvardjan – čuvaj; angl. ‘guard’, it. ‘guardia’; vez z Varda;

 

H – (se)hahuret – 1. naježiti (se) (lasje, dlaka, perje); ‘patalin se je nahahuru’; 2. repenčiti se; ‘ka se hahure’ – kaj se repenči; 3. nahahuret – natopirati lase; halamastet – kolomastiti; halop, jet na halop – teči; (se) hehetat – hihitati se; hert – krt; iz ret – riti; hetet – hiteti; hip – 1. trenutek; 2. v izreku ‘Reć u hip’ – izreči nekaj v trenutku, ko se to uresniči (vez z ‘urokom’); 3. v izreku ‘ip na ip’ (hip na pip) – kar naprej; ‘Je dielau ip na ip.’ – delal je neprestano, brez prestanka;  hitet – vreči; nedovršna oblika ‘hitat’ – metati; ‘Hite drva na voginj’ – daj nekaj polen na ogenj; ‘Kučančćie kuritarje, s prcame su se hitale’ – ‘Kocjančiči koritarji, s prdci so se premetavali’ – šaljiva rimanica, ki so si jo vasi izmišljale med seboj; osnova ‘hit’ v smislu zadetka; hlače – nogavice; hlieb – hleb – ‘Ćepe en hieb’ – kupi en hleb – iz ‘leb’, ‘lob’ po svoji obliki (Tomažič); hlipalca – nenadzorovano ‘podiranje kupčka’ pri odraslih; hlabok (hlobak) (voda) – globok (voda); ‘hlobak peč’ – globok tolmun; hlobočina – globina, globoka voda; hmalen – kmalu, skoraj; ‘Hmalen, hmalen be pau’ – skoraj bi padel; ho, hoj – pojdi, gremo; ‘ho(j), ho(j), da te na dan anu’ – pojdi, pojdi, da ti ne primažem zaušnice’; ‘hoj s vragu’ – pojdi k vragu; ‘homo dumu’ – pojdimo domov; iz istega korena kot ‘hoditi’, prim. angl. ‘go’ z istim pomenom ter morebiti tudi lat. ‘homo’ – človek in nemara tudi sl. ‘mož’ – ‘(ho)moš’, to je tisti, ki hodi vzravnano, iz tega pa tudi it. ‘uomo’; hohotat – glasno in hvalisavo se smejati; iz glasu ‘ho, ho’, ki nastane pri glasnem smehu; holomastet – kolomastiti; homo, hoj – gremo, pojdimo, pridi – primerjaj angl: ‘go’; hopat – tolči; od glasu ‘hop’ pri udarcu; hopnet – udariti; Hram – ime mesta v Loparju, kjer je včasih stala cerkev; mogoče povezano z osnovo ‘ra’ (bog); vez s ‘harem’ in ‘kurba’; možna veza z agl. izrazom za ‘kurbo’ z izgovarjavo ‘hoor’ in ‘kurtizana’; hrhnjat – oddajati smrčanju podobne glasove; oponašanje naravnih glasov pri smrčanju; Hrib – ledinsko ime; od ‘hrib’, vez s ‘hrbot’ (hrbet); Hriboc – ledinsko ime; hroštoli – vrsta hrustljavega peciva iz jajc in moke, ki se cvrejo na vročem olju; od ‘hrustat’, od glasov, ki nastajajo pri lomljenju krhke snovi; ‘vez s ‘hreščati’; huhat – pihati v roke, ko so mrzle; ‘Jezušća sou huhale krave’ – Jezuščka so s toplo sapo grele krave; iz glasu ‘hu’, ki nastane pri močnem izdihu kot takrat, ko sapo iztisnemo zato, da si ogrejemo prste; humpat – udarjat, tepsti; ‘Su ga shumpale.’ – so ga pretepli; od ‘hump’, ‘hop’, ki ponazarjajo posamične udarce;

 

I – i (en, enu, jenu) – in; ija – ukaz za osla, da se začne pomikati; gremo; inica (junica) – junica; ikieta – jopič; ilovka, ilovca – ilovica – isti koren kot jalov, neploden;  impaka – obkladek; inak – močan, postaven moški; inakovca – lepa, postavna ženska; inica – junica; inženjoš – podjeten; ip – v reku ‘ip na ip’ -, mogoče hip na hip; ivanjsko  grozje – ribez; grozdje, ki dozori ob času sv. Ivana, to je konce junija; istina – resnica;  od ‘isto’ kot, torej res; Istra – Istra, po boginji ‘Istri’, prvobitni boginji zemlje, ki je imela isto ime z zemljo, katere duh in vladarica je bila; ruševine istoimenskega mesta se nahajajo v Romuniji; Istra (ime za reko Donavo – internet); Isterjan – Istran;  isterjan – splošni naziv za pasmo močnih volov bele barve z velikimi rogovi; ‘Isterjane sue ble moćne vole.’ – voli istrske pasme so bili močni;  Isterjanka – Istranka; Izla – Izola; iz istega izvora kot ‘jezik’, ‘igla’ (‘jegla’) po položaju mesta, ki štrli v morje;

 

J – ja – da (pritrdilnica); vez z ‘dan’, ko so stvari vidne in torej obstajajo; angl. ‘yes’ iz st.angl ‘gese’ in it. ‘si’ gresta vzporedno s sl. ‘jasno’ in ‘svit’; jabuka (japka) – jablana. jabolko; jajčar – regrat; janc (janoc) – ovca, oven; janči – 1. jagnje, ovčka; 2. krzno; ‘ima kapot z jančćja’ – ima krznen plašč; japka (jabuka) – 1. jabolko, jablana; 2. kolenski zglob; ‘Me bole u japke.’ – boli me kolenski zglob; iz korena ‘abl’, iz katerega izhaja ‘oblo’ itd; jarom – jarem, tj. del vprege za par vlečnih živali (vol ali krav), ki je pritrjena na vrt živali preko kambe, ki vrat živali objema s spodnje strani in je pritrjena na jarem z jeklenimi ali lesenimi zatiči, klini; (se) jaret – pariti se; jarkica – mlada kokoš, ki je šele začela nesti jajca; vez s sl. ‘jar’ v smislu mlad, iz katerega izhaja tudi ‘jutro’;  (raz)jaret – razjeziti se; jas – jaz; jedoc – dober jedec, človek z dobrim tekom; jegla – igla; ‘Taknet jeglu’ – vtakniti nit v iglo; ‘Jegla ut pletenja’ – pletilka; jeglice pri iglavcih, kostanjevem češarku; vez z ‘jezuk’ od ‘iz’ in ‘jet’ v smislu štrlečega predmeta, kot npr. jezika, ki ga lahko iztegnemo iz ust; jeh – jugo; ‘Piha jeh’ – piha jugo; jen, jenu (en, enu) – in (še posebej pri pripovedovanju); z dodatkom začetnega ‘j’ kot običajno pri besedah, ki se začenjajo s črko ‘i’ ali ‘e’; angl. ‘and’, lat. ‘et’, madž. ‘es’; jenak (inak) – močan, postaven moški; vzporedni pomen z ‘junak’; vez z ‘junc’ v smislu močne telesne zgradbe; jereč – bodeči zunanji sloj pri kostanju; jerta – kamniti pokončni blok pri oknih; vez z ‘dreto’ – ravno in it. ‘errere’ – vzpenjati se, ‘retto’ – raven; jes – jest, gristi; ‘ga nekaj jie’ – ga nekaj grize; vez z ‘ujedat’; jet – it; ‘jet za tjen’ – zavedati se, opaziti; (se) jetat – pomagati si, opomoči si; od ‘jej’, vzkliku pri bolečini in klicu na pomoč; joco (jocitin) – malenkost; jota – mineštra s kislim zeljem; Juca, Jucka – poljudno ime za Marija, inačica od ‘Micka’; Juća Juća moja, kan te peljajo, u trusovsko faro, u loparsko vas’; jugat, – majat, vleči sem in tja, dokler se stabilna stvar, kot npr. kol, zob, ne razmaje; se jugat – se guncat; jugna – plesišče; ju, juh, juhuhu – izraz veselja; ‘Juhuhu, rumbrela!’; junc – 1. mlad goveji samec, ki ni več bikec (skopljen) in ne še vol, junec; 2. blaga zmerljivka; ‘Une junce ne znaju ka dielaju.’; vez z ‘jenak’; jušt – točen, pravičen; ‘Ura je jušta.’ – ura je točna; ‘je bil jušt človok’ – bil je pravičen človek; iz ‘ješt’ od ‘isti’ – enak, ki torej odgovarja stvari, o kateri se govori; isti izvor kot ‘istina’; angl. ‘just’, it. ‘giusto’; jutru – jutro; iz ‘jaro’, ‘jaretno’ – mlado v smislu mladega dne vzp. z it. ‘mattina’, ki ima morebiti izvor v ‘mladetina’ (mladina); jutrus – danes zjutraj (tvorjenje sedanjega časa z dodajanjem črke ‘s’ – ‘danas’, ‘snućer’ vzp. s sr. ‘nočas’, to je danes ponoči; Južak – rodbinsko ime pri Kavaličih; južna – popoldanska marenda (malica), ki se še posebej v poletnem času okrog 4. ure popoldne – ponavadi ‘na suho’ s kruhom in panceto in podobnim; od ‘užina’ v smislu ‘zaužitja hrane’; vez z ‘žir’, ‘žreti’, ‘ućera’;

 

K – ka – kaj – ‘ma ka ries?’; vez s ‘kane’? – ali ne?; kaćarut – majhen prostor, lahko tudi kot samostojni objekt; iz kuća in končnica ‘-rut’ v pomanjševalnem smislu; kada (kadca) – kad, sod; (se) kadet (dimet) – kaditi se; ‘Kadet klubase’; od ‘ka’ in ‘dem’ (dim); vez s ‘kamin’; kadi; kadi ki – ko; kadiena (ketna) – veriga – vez z lanac v povezavei ‘kalanc’ iz ‘kalat’?; angl. ‘chain’ izg. ‘čejn’ – člen?; kadienca – verižica; kadin – posoda za umivanje rok, pogosto iz aluminija; vez s ‘kad’, to je mala kad; kafe’ – 1. kava; 2. zajtrk; ‘Kaj buo danas za kafe’?’ – kaj bo danes za zajtrk; ‘it. caffe’, angl. ‘coffee’, madž. ‘kave’; kagumar – kumarica; angl. ‘cucamber’; kafetast (kafečast) – rjav; iz ‘kafe’ (kava); kajba – kletka; kakuš – kokoš; ‘Kakuše kražijo.’; od ‘krakuš’ zaradi glasov ‘kra, kra’, ki jih oddajajo, ko so preplašene; vez s ‘kragilj’; kal – (puč, kaluža), napajališče za živali z umirjeno, zastano vodo; Kaligarija – ena najlepših glavnih mestnih ulic starega mestnega jedra v Kopru; mogoče od ‘kale’, iz ‘fasau’, ‘kanau’, ker so se še po vojni v odprti kanal na ulici stekale odplake; kalat – znižati se (voda v šterne je kalala), dvigati vodo  iz vodnjaka (npr. nakalaj malo vode), parkalat – prenehati deževati (izv. tudi za klanec – kalanec?), vez z ‘kalo’ pri teženju, pa tudi kalmat, kalmirat (poleči se) in kalom, kalužo; gl. tudi Tomažič; kalamita – magnet, strelovod; kalat – 1. zmanjšati se; 2. shujšati (jet dol); 3. vleči vodo iz vodnjaka; vez s ‘kalo’, medn. izrazom pri trgovanju; kalm – miren; ‘Je kalm človok’ – je miren človek; ‘Je use kalmo’ – – vse je mirno; angl. ‘calm’, it. ‘calmo’; kalmirat (utihinet) – poleči se, umiriti se; kamba – leseni del pri volovski vpregi v obliki črke U, ki se pripne na komat; kamin – dimnik; iz ‘kamen’, kamnit odvod za dim torej; vez s ‘kamin’ (ognjišče) z istoznačno inačico v ital. jeziku; kanarjola – vrsta grozdja; kalance – razklana drva; od ‘klat’; kaluža – kal z zastano vodo; kalužnica – umazana voda; voda, pomešana s hlevskimi odplakami; kamamilca – kamilice (od pomiliti, pomiriti); kamba – del vprege, ki se jo živali pritrde s spodnje strani vratu na jarem ali komat; kambra – soba; kamin – dimnik; ‘Se je zamašu kamin’; od ‘kadet’ (mogoče tudi v povezavi z ‘kamen’ kot ognjišču s kamnito podlago); gr. ‘kaminos’ (prostor za kurjenje, peč), lat. ‘caminos’ (ognjišče), angl. ‘chimney’, madž. ‘kemeny’; Kaminiela – ledinsko ime za skupne pašnike; vez s ‘komunela’ – ‘komunska zamlja’ – (skupni pašniki za živino); možna povezava tudi s ‘kamen’ zaradi manj kvalitetne zemlje, namenjene paši; kampanja – kmetijska zemlja; kanarjola – vrsta grozdja; kanava – klet; vez s ‘kanitna’, ‘konoba’; kancurlo – zmerljivka; kanc – malo, malček, malenkost, košček; vez s ‘kantuon’, ‘kotuc’ in ‘malo’, ‘malči’; Kančan – Škocjan; iz ‘Kancijan’ po sv. Kancijanu; kaniela – vrsta trstičja, ki se uporablja za podporo rastlinam, kot pomožna podpora pri pergolah in ograjah; kanduot – stranišče; vez s ‘kotuc’, ‘kantuon’; Kanjuh – rodbinski naziv v Truškah; kantat (pojat) – peti; kant v izreku ‘jet na kant’– izgubiti imetje, ki gre potem na dražbo; kantuon – 1. kot; ‘Je hitu boršu u kantuon.’ – je vrgel torbo v kot; 2. mali prostor (dom); ‘Buožje muj kantuonči ku ni velik ku en lonči.’ Božji moj mali kotiček, domek, čeprav ni večji kot en lonček; 2. vogal – ‘Je sedu u kantuone’ – Je sedel v kotu; ‘je primu kantuon’ – je zadel v vogal; ‘Žena drži gor tri kantuone’ – Ženska podpira tri vogale hiše; – vez s ‘kanc’, ‘kotuc’, švicarskim kantonom?; kanuon: 1. top; 2. prispodoba za močno stvar: ‘gre ku nanuon’; it. ‘il canone’; vez s ‘kaniela’, it. ‘canna’; kanuon (šiv.): dvojna pleta na obleki ali krilu; ‘ima krilu na dva kanuona’ – ima obleko z dvema pletama; kapitet (kapitirat) – slučajno naleteti, priti; iz ‘kap’, ‘kapniti’; kapitirat (kapitat) – naleteti; iz ‘kopitati’, zveza tudi s ‘kap’, ‘kapniti’, v smislu ‘slučajno pasti’; kapelca – kapelica; iz ‘ka’, ki označuje pokritost (kot npr. kapuća) – gl. ‘kapoc’ in ‘pilj’ v smislu (verskega) znamenja; kapoc – 1. kaplja; – ni kapca vode – ni niti kaplje vode; 2. del strehe z isto smerjo naklona; ‘Hiša na dva kapca’ – hiša s streho, ki je razčlenjena na dve ploskvi; iz ‘kap’, glasu, ki nastane, ko voda pade na ravno ploskev; vez z ‘kapat’, ‘kapela’ ‘kapot’?; kapot – plašč; od ‘pokret’, ‘kopret’; vez z it. ‘coprire’, ki ima isti izvor; kapuća – kapuca – del jakne ali puloverja, ki se prevezne čez glavo; kapus – zelje, kislo zelje – ribat kapus, ćisat kapus – iz istega izvora kot it. ‘capo’ (glava); besedo najdemo tudi v madž. jeziku kot ‘kapusta’; kaput – v slabem stanju; karabura – karbid; karamela (Nadja Gažon) – vrsta bombona; karatel – sod; vez s ‘karg’, ‘karčulj’ itd. z isto povezavo z besedo ‘karg’; karbuon – premog; ‘Je čern ku karbuoun.’ – je črn kot premog; od kar- ‘čern’ (črn) in -buon, skrajšana oblika za ‘vuogilj’ (ogelj), ‘črn ogelj’ torej; vez z it. ‘carbone’ z istim pomenom in izvorom; vez z ‘žareti’; karčulj – zajemalka; možna zveza z besedo ‘karg’, posoda torej, ki nosi neko snov – tovor; kardenča – nižja kuhinjska omara za spravilo kruha in drugih živil, kredenca; kariega – stolica; možna povezava z besedo ‘karg’; karg – snov, ki je predmet pretovarjanja, tovor; ind-evr- osnova, iz katere izhaja mednarodni ‘cargo’, it. ‘carico’, angl. ‘charge’ – vez s ‘kergat’, pa tudi ‘kariega’, ‘karatel’, ‘karjuola’, ‘karatina’, ‘škaršela’-‘garžat’, ‘karčulj’, ‘kardenča’ v smislu sredstev-posod, ki držijo neko vsebino; vez tudi s hrv. ‘krcato’ v smislu polno; kargat – natovarjati – ‘ukargajmo sieno’ – Naložimo seno na voz; ‘trba raskrgat vus’ – treba razložiti stvari z voza; ‘čerenje so pravać kargane’ – Češnje so preobložene; ‘Zdolaj je kargano’ – Na zahodni strani so se nabrali oblaki, ki prinašajo dež.? ‘Je kargan’ – ‘Je opit’; – iz ‘karg’ (tovor); karhutat – pokašljevati; kašljati z zamolklim glasom; karjanca – obzir; iz ‘kura’, ‘kuranca’; karjuola – samokolnica; zveza z beseda ‘karg’, sredstvo za prevoz tovora in tudi ‘kuluo’, torej ‘kuluola’; karmanca – opasilo pri Sv. Antonu; možna zveza s starodavnim čaščenjem ‘remenega’, to je boga sonca; karsebuode – bilo kaj; karuoca (karocela) – voziček; karuona – nepreorani del rob njive, ki služi za obračanje; tudi strmi del med dvema terasama; ‘Je pau put karuono’; vez s ‘krona’; karta – papir, tisočak; kason – del opreme za voz, kjer se lahko prevaža kašete, žaklje idr; kartovica – slepar, nepošten, goljufiv človek; kašatin – predal; angl. ‘cassette’, it. ‘casseta’; vez z ‘kašjeta’;  kašjeta (kišta) – zaboj; Kaštabuona – Koštabona;  iz   ‘kaštel’ in ‘Bona’, to je kaštel, povezan s ćaščenjem boginje Bone. Le ta je staroslovenska  predrimska boginja, ki je bila v Rimu potisnjena k domačemu ognjišču; zanjo velja, da je bila zavetnica družine, še posebej žensk in njihove plodnosti, obredi pa so se odvijali v večernem času; enake atribute ji pripisujejo tudi italijanski viri; ime se navezuje tudi na ime sosednjega kraja ‘Kaštel’, italijanska inačica je ‘Castel Venere’, saj se je tu častila boginja Venera. Ime le te izhaja iz ‘večerna’ (večernica), kar velja tudi za istoimensko zvezdo, ki se pokaže zvečer. Izvor potrjujejo tudi sodobni viri. kaštih – kazen; se kaštih – ljubkovalno ’tisti, ki nam prinaša navšečnosti’, za kaštih – za nevšečnost; kaštigirat (kaštigat) – kaznovati; kativerja – opreznost, sumničavost; od ‘huda vera’; kavalieta – kobila za žaganje drv; kavedanja (karuona) – neobdalana obroba na njivi, ki služi za obračanje pluga ipd.; kavola – cvetača – od ‘glavola’, velika glava; kietna (kadena) – veriga; kadienca – verižica; kavka – črna ptica; iz zvokov, ki jih oddaja; ke, jemet en ke – imet eno komaj zaznavno napako, značilnost; kišta (kašieta) – zaboj; klat (drva) – cepiti (drva; vez z ‘farkada’, ‘perkleške’, ‘praska’; kjanta – dvolitrska trebušasta steklenica s pleteno zaščito; klać – tisti, ki se klati, potika okrog brez dela; klatet – potikati se; klen – klen (drevo, h kateremu so sadili trto); kliešće – 1. klešče – rom.; 2. naprava za podtikanje in pobiranje žerjavice iz ognja; klepat – popraviti rezilo kose ali drugo rezilo tako, da se ga udarja z ‘batom’ ob pritrjeno podlago, ki je zapičena v zemljo; klevat (kamen, zob) – z naporom jemati nekaj iz trde podlage kot npr. zob, kamen; kljuvati; iz kljun, vez s ‘kliešće’; kišta – kašieta; (se) klicat – imenovati se; angl. ‘to call’, it. ‘chiamare’; kliestet – klestiti, odstranjevati veje; ‘Uklieste murvu.’ Odstrani murvi odvečne veje; od glasu, ki nastane pri zamahu padcu veje, ki jo odrežemo z zamahom sekire ali koserice; angl. ‘to clash’ …; vez z klesati; klinc –  1. milejša oblika za ‘kurc’; 2. deček okrog 13 – 17, 18 let;  ‘Smuo ble še klince’ – smo bili še  3. ničvredna zadeva; ‘En klinc je ries’ – nič ni res; ‘Je vse za en klinc’- vse skupaj ni nič vredno; od ‘klin’, vez s ‘klati’; vez s srb. ‘klinjo’ – mlajši fant, anl. ‘kid’; kluočet – ko je kokoš pripravljena na to, da jo nasadimo (da jo damo urit na jajca) in tedaj hodi okrog počasi z razširjenim perjem in oddaja značilne glasove ‘klo’, ‘klo’; ‘Kakuš kluoče vre dva dan’ – kokoš kloči že dva dni; – vez s ‘koka’; klubasa (kulbasa) – klobasa – ‘Kulbase eno pačenje’  – klobase in raženj (dva bistvena izdelka po kolinah) – iz ‘u kulo (črevo) basat – vez z ‘basat’ – Madž. ‘kolbasz’; k’nc – kanec; kolofonja – snov, ki se jo uporablja za lažje odstranjevanje dlak pri kolinah; kojenat – prevarat – od ‘v … gnat’ preko  it. ‘inganare’ od ‘in’ – ‘v’ in gnat; možno tudi od ‘ho’ in ‘-jenat’ (povabilo h nekemu koraku, k hoji oz. da se nekaj naredi); kojet živino, otroke – gojiti, vzgajati; koka – 1. kokoš, ki so se ji izvalili piščanci in skrbi zanje; koklja; 2. ljubkovalni izraz za otroka; ‘Moja koka, kokica.’; od ‘kločet’; vez s ‘kakuš’, ‘kokolat’; (se) kokolat – ljubkovati (še posebej v zvezi z otroci); ‘Pukokolaj ga nu malu.’ – Popestuj ga malo; od ‘koka’, to je tako, kot dela ‘koka’ s piščanci; kuola – lepilo, še posebej čevljarsko; (za)kolat posto – s kolo zalepiti čevelj; kolar (kuoliet) – ovratnik – od ‘collo’ (vrat) in ta od ‘kolo’ – ‘kulo’; kuoltra – debelo in toplo pregrinjalo; ku (kot) – ‘uol’ (olje, ki plava na površini) – ‘tra’ (oznaka za predmet, ki ima predhodne lastnosti; vez s ‘kultrina’; vez z it. ‘oltra’ – na drugi strani; komat – lesena naprava, ki se jo pritrdi volu ali kravi na vrat pri enojni vpregi (za razliko od ‘jarom’, ki velja za par živali); kompanija – družba; ‘ni ut kumpanije’ – ni za družbo, ni družaben; kompare (kum, kume, buoter) – boter; komunsko – skupno, npr. zemlja; koncan (kruh) – sladek kruh, ki so mu dodana jajca, običajno pripravljen za božič in veliko noč; konj – 1. konj; 2. nosilna greda na slemenu hiše; kontat – pripovedovati – ‘je skontau s kraja v kraj’ – je povedal od začetka do konca; konsomat, konsomirat – izrabiti (se); ‘s cajten se use skonsoma’ – s časom se vse izrabi; kopa – kopa; kopalić (srtau) – mala motika; kopito – dat na kopito (čevljarska); koradelo – živalska pljuča, veliko srce, gl. izvor za srce; kordja – sklop plesa; si plačal sklop in plesal kot prvi, drugi so se lahko pridružili; korito – lesen ali kamnita posoda za hrano prašičev; koreč – ki stoji razkoračen, tudi ljubkovalnica za otroke; (se) korečet – imeti razkoračene noge; na koreč – v položaju, ki ga imajo razkoračene noge; koret – biti potrebno; ‘Ne kore, da prideš.’ – Ni potrebno, da prideš; koromač – komarček – od krmiti?; koštat – stati; it. ‘costare’, angl. ‘to cost’; kuorta – dvorišče; kurtina – posestvo z gospodarskim posestvom; Kurtina – pogosto ime za zaselke ali skupino hiš v Istri; Kortinca – ledinsko ime v Kavaličih; koserica – večji kosir za klestenje vej; kosir – zakrivljeni nož, ki ga kmetje uporabljajo kot orodje, krivec; kotec – svinjak; kuotla – krilo, kotu, konj – glavna nosilna greda; kortolač – večji kosir za krajšanje vej; koš – koš – naprava za prenašanje predmetov in sadja, zelenjave; koš od gnoja – dodatek s pletenimi stranicami na vozu za prevoz gnoja; košić – manjši koš; koštat – stati; kotuc (kotoc) – svinjak; vez s ‘kot’, ‘kanc’; kotoleta – kotlet; iz ‘kostole’ – kosti – od tu it. ‘costole’ (rebra); kozle – norčav človek; krabaljič (krebilj) – 1. sključena oseba; 2. ljubkovalnica za otroka; ‘Ka buoš ti krabaljič’; od ‘krebljast’ (zvit, sključen); (s)kratet – (s)krajšat; kortolač (koserica) – orodje za sekanje vej; kozle – norčav človek; Kozlovca – ledinsko ime v Loparju; iz korena ‘koz’, ki označuje ukrivljeno površino, gl. Matej Bor; kragilj (skobuc) – kragulj, ptica, ki krade kokoši; vez s ‘kražet’, ‘krakuš’ (kokoš), ‘krasti’; Kranjčić – rodbinsko ime; ‘Bepi ut Kranjčića’, Bepi iz rodovine Kranjčićev; kražet – 1. oddajati ‘kra,kra’ glasove, še posebej pri klicanju piščancev in opozorilnem ‘kričanju’, ko zaznajo kraglja; 2. oddajanje glasov otroka, preden spregovori; ‘Votruk je začeu kražet.’; od posnemanja glasov; vez s ‘kakuš’, ‘kragilj’, ‘kločet’; krebljast (skrebljen) – zvit, skrivljen; (se) krebljet – zvijati se, izkrivljati se; kreh – kruh – biel, čern kreh – beli, črni kruh; šćet, kuncan kreh – navaden kruh, sladek kruh z jajci;  ‘zaslužet suj kreh’ – preživljati se sam; ‘ne bo kruha s tiega diela’ – ne bo rezultatov iz teh prizadevanj; iz ‘krah’, to je glasov, ki nastanejo pri lomljenju; krena – iz ‘štrene’, vez s ‘štrčati’; Krenjčiće – rodbinski naziv za družine; krepat – crkniti; krepelina – 1. crknjena žival; 2. onemogla oseba; ‘Se čujen ku ena krepelina’ – se počutim brez moči; od ‘krepat’; kret – kriti, prekrivati – isti koren s skret, pokret, pokrvo; krieješet – rasti, naraščati, povečati se; nasprotno od kalat; krila – obleka; kerkaj – koliko; kerknet – dahniti, izreči besedo; Krnjel – rodbinski naziv za družine v Kubedu; krodigina – iz kož narejena klobasa; prim. it. ‘cotecchino’; kruonca – 1. pri žganju balončki, ki nastanejo ob robu posode, ko jo potresemo in so znak za moč žganja; 2. rožni venec; kropet (škrofat) – škropit z blagoslovljeno vodo – blagoslavljati, hoditi od hiše do hiše v brezdelju – iz ‘kruožet’ in ‘škrofat’, hoditi okrog in potresati blagoslovljeno vodo; kropiva, kruota – krastača; krstjana – kristjana, še posebej pri ogovarjanju v smislu ‘ženska’, ‘človek’; ‘Krstjana moja, ku beš ti znala!’; kruožet – hodili okrog; ‘Je iskala guobe en prekruožla ciel bošk’ – v iskanju gob je prekrižarila cel gozd – iz ‘krog’; krvica – brezbarven ali roza izcedek, ki izteče pri stiskanju mozoljev ali iz rane (ne gnoj), bela kri; iz ‘kri’, mala kri; kubiclić – prevalj; ‘Sue dielale kubilcliće’ – so se prekucali; vez s ‘kubila’, ‘kulu’; kuc (frkada) – kol, ki se zabije v zemljo za oporo trtam ali mlademu drevesu; vez s srb. ‘kolac’ in ‘kurc’ – kratok kuc (nem ‘kurc’ – kratek); Kučebrieg – kraj v Istri; kuća – 1. manjša hiška, še posebej kot del gospodarskih objektov ali manjša poljska hišica, koliba, v novejšem času tudi ‘kažieta’; 2. pasja uta; ‘Hode (u) kućo!’ ali ‘Kućo!’ (v it. jeziku ‘Va cucio!’) ukaz psu, da se umakne; od ‘kamenuća’, kamena hiša ‘kamenica’, iz katere izhaja tudi ‘hiša’; vez s ‘kaćarut’, ‘se kućet’, ‘kućeta’, ‘kućo’, po vsem sodeč pa tudi it. ‘casa’ in madž. ‘haz’; (se) kućet – stiskati se na toplem, kot na primer pri ognju ali v topli postelji; vez s ‘kuća’; kućeta – postelja; vez s ‘kuća’ in ‘kavalieta’, ker je bila prva postelja bila sestavljena iz dveh ‘kobil’, na katere je bil postavljen lesen ploh; kućo (kući, kerić) – 1. psiček; Ki liep kućo, ki je’ – kako lep psiček!; 2. ukaz psu, da se umakne; ‘Kućo!’ – V svoj prostor!, Umakni se!; od ‘kuća’; madž. ‘kutya’ – pes; vez s ‘kućolo’, kućolo – 1. pasji mladič; ‘Je še kućolo’ – je še mladič; 2. prvi tipi mopedov; ‘Gre dielat s kućolan’ – v službo se pelje z mopedom; iz ‘kućo’; v it. ‘cucciolo’ v pomenu živalskega mladiča na splošno; ‘kudlak – neopredeljeno bitje z močjo oročanja in nočnega nadlegovanja, ko se je nekaj vsedlo in pritiskalo nate in ti ni pustilo dihati, včasih zamenjan z orkotom, volkodlak; ‘Ta človok je kudlak.’; ‘Punoće je je mantrau kudlak’ – ponoči jo je mučil volkodlak; iz ‘uk’ (‘vuk’) in dlaka; kudu (du) – kdo; ‘Kudu, kudu je te?’ – kdo neki je tu? (danes samo še šaljivo, otroško); vez z ‘kdo’, it. ‘chi’, angl. ‘who’ (izg. ‘hu’), sr. ‘tko’, ‘ko’; kukurukat – kikirikat; ‘Polje bo kukurukal?’ kaj bo potem?; posnemanje glasov pri kikirikanju; kučić – manjši količki, tudi za kurjavo; ‘Je pubirala kučće za voginj’ Je nabirala suhljadi; kula – 1. krog; ‘Nariše eno kulco’ – nariši krogec; 2. kolo: ‘Je puočla kula’ – je počilo kolo; ‘Ena kula sira’; izvor za ukulen, pa tudi ciklus – ‘cielo kulo’, kulandar in verjetno leto – ‘kuleto’; vez s sl. ‘koledovanje’ in ‘kolo’ (ples v krogu, pa tudi ‘kulač’; kulač – kolač; od ‘kula’; kulca – kolesce; krogec – narede eno kulco – nariši krogec; krila na kulce – obleka z vzorcem s krogci; ‘Ret na kulu.’ – Zmigati se. – vez z ‘ukolca’, ‘kulandar’, ‘lieto’, ‘ciklus’, ‘kolosej’, ‘karjuola’, ‘karetina’, ‘kulate’, ‘kuluona’ pa tudi it. ‘collo’ – vrat in ‘cullo’ – rit; kulate – stegna; ‘pokre se kulate’ – ‘pokrij si stegna; od ‘kula’, prim. z it. ‘cullo’ – rit; vez s ‘kušin’ – vzglavnik, ki so ga izvorno uporabljali za pod stegna – it. ‘coscia’ iz ‘kosta’; (u)kulen – okrog, naokrog – vez s ‘kula’, ‘ukulca’ – okolica; kulendar – koledar; od ‘kulo’, to je zaključenega letnega ciklusa; vez z ‘lieto’, ‘koledo’; kulo (bićikleta) – kolo, bicikel – jet s kulen – iti s kolesom; kultrina – zavesa; od ‘pokret’ preko it. ‘coprire’ (pokriti); vez s ‘kuoltra’; kuluona – steber (stavbarstvo); od ‘kulo’, saj so bili stebri velikokrat okrogli; kuluor (tinta) – barva; angl. ‘colour’, it. ‘colore; kum – boter, gl. ‘kume’; kumat – del enojne vprege za vola ali kravo; skupaj s kambo sestavlja sklop, ki je pritrjen živali za vrat in na katerega se pripne jo verige in timon (oje) za vleko voza; kumbine’ – kombineža; kumbatet – imeti opravka (z možnostjo dobrih rezultatov), ubadati se, prepirati se; ‘Du će kumbatet siž njin?’ – kdo naj ima z njim opravka; kdo naj mu pride do konca; od ‘kun’ (kom) v pomenu skupnosti in ‘batet’ – ‘tolči’ v smislu tekmovati, iti vzporedno; kumbine  kume – boter; vez s ‘kun’, ‘skun’ (s kom) v smislu pristonosti, torej nekoga, ki je prisoten v pomembnem trenutku ali ob pomembnem dogodku; kumpena – komaj; vez z it. ‘appena’ z istim pomenom; kumper – krompir; madž. ‘krumpli’; kuncan (kreh) – kruh z jajci in sladkorjem v obliki hlebčkov ali ‘tičc’, ki se peče za Božić in za Vezom – iz ‘kuncer’, tj dobesedno ‘začinjeni kruh’; prim. it. ‘conciato’ (začinjen); kuncer – stvari, ki jih dodamo hrani, da jim izboljšamo okus in oplemenitimo; začimbe; ‘Kuncer za dielat peršet, klubase’ – začimbe za pršut, klobase; ‘kuncer nardi duober šugo’ – začimbe naredijo dobro omako – iz ‘kon’ – ‘sa’ in ‘činiti’ – iz istega izvora kot ‘začimbe’; kun (kon) – kom, čim; ‘S kon (kun) greš?’ – s kom greš ali s čim greš; vez s ‘skup’; prim. lat. ‘cum’ in it. ‘con’; vez s ‘kumpanija’, ‘kume’ in predpone, ki izražajo skupno dejanje ‘kuntrat’, ‘kundužet’, kuntent’; kun –  glas, ki ga oddaja prašič; ‘Kun, kun.’ (tudi ‘ćn, ćn’) – klicanje prašića; kundužet (perkundužet) – vleči, privleči, pripeljati; ‘Kan kundužet ta fašć derv?’ – kam nosiš (vlečeš) te skupek vej?; ‘Sue perkundužle en vejač derv.’ – So pripeljali en voz drv; iz ‘kun’ – skupaj in ‘dužet’, to je prenesti, premestiti iz enega kraja na drugi; kunfaret v izreku ‘mi kunfari” – mi dene dobro, mi ugaja, ‘mi gudi’; kunić – prašić; od glasu ‘kun, kun’, ki ga oddaja prašič; kuntent – zadovoljen; od ‘s kun’ (s kom)/s ‘ćen’ (s čim) in ‘deret’ (ždeti) v smislu uživati; kuntrat – kupčija, kjer plačilo velja za opravljeno delo ne glede na porabljen čas, akord, po čez; ”Dielaju ku na kuntrat.’ – delajo tako hitro, kot bi delali na akord; ‘Sue se zmenle na kuntrat.’ – so se zmenili po čez, to je toliko denarja za opravljeno delo;, lat. ‘contractus’ – pogodba, dogovor; od ‘cum trahere’ – skupaj vleči kot je to pri ‘kundužet’; Kuoper – Koper; iz kopaste oblike prvotnega otoka; kuorta – prostor (ponavadi ograjen), ki pripada k neki domačiji, dvorišče; ‘Pu kuorte su se pasle kakuše.’ – po dvorišču so se pasle kokoši; izvor neznan – mogoče iz besede ‘cuor’ (srce) v smislu notranjega dela nečesa – prim. z izvorom besede ‘serce’ – ‘sredice’; kuotla (karpeta – Gradin) – krilo; ‘Skratet kuotlo’ – skrajšati krilo; kuraja – serčnost, pogum; kurak – korak; ‘Je dva kuraka ut te.’ – je čisto blizu; kur – kot; kur ki – kot; kurjuoš – radoveden – ‘suon kurjuoš za znat’ – sem radoveden; iz istega izvora kot ‘kuraja’, ki so preko it. ‘kuor’ povezani s srcem – kamor te vleče srce; kurtina – večja posest z gospodarskim in bivalnim objektom ali manjša skupina hiš, največkrat na ploskem hrbtu – iz hrbtina, pa tudi ‘kuorta’, zaprt raven prostor pred hišo; kurba 1. kurba, prostitutka; 2. prevarant, falšon, sposoben izdaje (označba velja vedno za moškega) – iz označbe za žensko, ki sebe prodaja za denar (korist), ta pa verjetno iz ‘hram’, svečenic v hramu vzporedno s ‘putana’, ki je povezana z besedo ‘kurtizana’; kurber – ženskar; kurbuc – prevarant, nezanesljiv človek; kurdirat – dati prav, soglašati; ‘Sue se kurdirale.’ – Sta si dala prav; vez z ‘dikordo’, ‘kuntrat’; (se) kurirat – zdraviti se, paziti nase, negovati (se); kusilu – kosilo; kust – kost; ‘Trdu ku kust’ – iz tega ‘košet’ – stegno; it. ‘coscia’ – stegna, ‘costole’ – rebra – vez s ‘kostel’, srb. ‘kustur’ – okostje; kušara – košara, iz bek napravljena posoda za prenos listja; tudi večji koš; kušiet – stegno – iz ‘kust’ + -et’, ki izraža velikost, torej velika kost; od tu it. ‘coscia’ (stegno); kusilat – jesti kosilo; kvader (kvadrelić) – kvader – srajca na kvadrelće, ‘buomo dale slike u kvader’ – bomo uokvirili slike – iz ‘okvir’ in kvader (četverokotnik) iz ‘quattro’ sam izhajajoč iz ‘četoro’, ‘četiri’, ‘četvero’. Iz istega izvora tudi ‘čavere’ in ‘eccetera’; kvintal – stot, cent;

 

L – laht (leht) – laket, komolec; lakamon človok – lakomen človek; (v)laka – vezalka – od ‘(u)leć – vleči; lama – rezilo; vez z ‘lima’; (se) lamantat – pritoževati (se); it. ‘lamentare’; lana – volna – iz ‘lan’ – niti za ‘plas’ – plesti, tj. nit peljati iz istega izvora kot ‘lan’; vez z ‘(v)laka; lanta (glaš) – šipa; lapeš – svinčnik – vez z ‘lapis’ – kamen, s katerim so pisali na tablico; le (levendar) – precej; lasiće – 1. lasje (za otroke); 2. lasće – laski od koruze; lašta – prekla, ozka deska pri pergoli in pri oknu; laštek – elastika; laštrca – lastovica; lata – pločevina; le  (levendar) –  precej; lecko – tuje; iz ‘ljudsko’ v smislu skupno in ne zasebno; leć – uleči se; ‘Je šu leć’ – ulegel se je; je šel spat; vez s ‘puleć’ – raztegniti, položiti; ‘naleć’ – pravilno nastaviti; ‘naleknet’: naravnati; lemeš – del pluga, ki reže zemljo; vez z ‘lama’; lešt – zadovoljstvo, veselje; ‘jemet lešt’ – imeti veselje; ‘za lešt’ – v lastno zadovoljstvo; krajša oblika za ‘lubešt’, ‘lubost’, iz ‘lub’ (ljub) in ‘-ešt’ (-ost); leurja v izreku ‘jemet leurja’ – šopiriti se, repenčiti se; levendar (le) – precej; libav – usluga; ‘Narede me anu libav’ – naredi mi uslugo; od ‘ljubav’; li, lic – lijak; od ‘v-liti’, notri vliti; lice – lice; na lice – na pravi strani blaga, ne narobe; na lice miesta – na mestu – so rasčistle na lice miesta – so razčistili takoj, na mestu; lidje – ljudje; vez z lastnim imenom ‘Lidja’, grško pokrajino ‘Lidija’; liedeh – neporočen; ‘Je še liedeh.’ – je še vedno samski, neporočen; liek (liečić) v izrazu ‘en liek’ – malo – ‘daj me en liek soli’ – daj mi malo soli; ‘me buli en liečić’ – me malo boli – iz ‘lek’ – zdravilo – vez z ‘zel’, npr. bašaljok – ‘božji lek’ in ‘luk’; lietu – leto; od ‘kulo’, ‘(ku)leto’ – sl. ‘koledo’; vez s ‘kolo’, ‘koledovanje’; lih (glih, vglih) – prav (toliko); od ‘liko’ – kot, enako, vez s ‘telkej’ – toliko; angl. ‘like’ (izg. lajk); lila – vijoličasta barva – it. ‘lila’, madž. ‘lila’; lilja – lilija – angl. ‘lilly’, it. ‘giglio’; lima – orodje podolgovate oblike, s katerim omilimo ostre robove ali neravno površino, pila; vez z ‘lama’ in ‘lata’; limat – 1. piliti; 2. zajedati, mučiti; ‘Ga je limau’; vez z ‘lomet’; limin (lumin) – posodica z vodo in oljem, na katerem plava ploščica, ki nosi stenj; tudi samo ploščica s stenjem; prižigali so ga ob umrlem; ”Vožgaj limin.’ – prižgi ‘lumin’; od ‘luč’; vez z it. ‘lumino’ z istim pomenom; limuon – limona; lišćina – luščina; lihat – pogajati se; ‘Sue lihale kravu’ – so se pogajali za prodajo krave; vez z ‘zlihat’, ‘g-lih’; lilast – glej lila; lipina – lupina, luščina; Leščevje – ledinsko ime; liščina – luščina; lišo – gladko – ‘je pasau lišo’ – je šel skozi brez problemov – iz lizano – vez s ‘šališ’ in ‘glihat’; liurje (v izrazu „jemet liurja“) – zanos, prepotentnost – vez s ‘furja’; (se) lizat – prilizovati se; lodrica – vrsta soda; (se) logat – naredit prostor; logo – prostor; ‘Ni loga’ – ni prostora; od ‘log’; Lok – rodbinski naziv v Marezigah; luft (luht, leht) – ‘je bluo use lufte’ – vsi so bili vznemirjeni; ‘u lufte je blue narjene’ – takoj je bilo narejeno; luonat – v zvezi: Buh luonaj!; lupa – odprti objekt za spravilo voza in orodja, ki je imel ponavadi streho na en ‘kapoc’, lopa; od ‘lup’, oznake za ravne, ploske površine; vez z ‘Lupar’, ‘lupata’; Lupar, Lopar – kraj v Istri; od ‘lop’, oznata za plosko površino; vez z ‘lupa’, ‘lupata’; lupata 1. lesena naprava ploske oblike z dolgim ročajem za vlaganje kruha v krušno peč – 2. lesena naprava ploske oblike, ki jo perica uporablja za udarjanje po perilo, da se iz njega izcedi umazana voda; od ‘lop’, glasu, ki nastane pri udarcu s plosko površino, pa tudi v pomenu ploske površine same; vez z ‘lupa’, ‘Lupar’, ‘pluskat’; lubet – ljubiti; lubezum – veselje, nagnjenost do nečesa; vez z ‘bulezum’; luj – julij; luk (lek) – por; lump – lopov; lumpat – prekomerno piti; lunca – balonček, posebej od milnice; lupa – lopa; od ‘lup’, ‘lop’, korena, ki označuje plosko površino; vez z ‘lupata,’, ‘Lupar’; lupčić – mali olupek, skorjica; lupok – olupek; luza – izcedek iz nosu; maluza – razvajen otrok; (po)lužet – dati namakati v lug; lužet – nacejati se z vinom

 

M – ma – 1. toda, ampak; – ‘buon su k maše, ma ne buon molu!’; ‘Ma ka’ si tiu.’ – ‘Kaj si hotel?’; ‘su ble, ma ne vse’; 2. vmesni izraz za pomislek – ‘ma, povej mi ti…?; izraz za čudenje – ‘ma ka se peršo?’, ‘ma ka ries?’; maća – packa: maćat – metati v izreku ‘ošća te maće!’ v istem pomenu kot ‘Ošća te hite!’ in ‘Ošća te dare!’; ista osnova kot ‘metati’; vez z ‘metnuti’ – postaviti, v (nekaj) dati; maćat (maćirat) – popackati; maćiret (maćat) – umazati s packami, ki se ne dajo odstraniti – ‘it. ‘macchia’; vez z’ makija’; maćine – ovitek zrna žita, ostanek pri mlačvi žita – vez z ‘makinja’, ‘makinjet’; madižija – zdravilo; verjetno od ‘med’, kot enega prvih zdravil; medigat – zdraviti, lečiti; od med, zdraviti z medom; maga’re – 1. da bi vsaj; ‘Magare, da be peršu’ – da bi vsaj prišel; 2. vsaj, mogoče; ‘Uzame magare rumbrelu’; vez z ‘mogoče’;   majarince – jagode; majaruon – origano; mahku – mehko; mahčava – mehka, lahka zemlja; maj – maj – vez z ‘mlaj’, ‘mlad’, ‘mali’, iz mlada mati zemlja, prim. praznovanje majence, pomladanski obredi, posvečeni Materi božji – majence; Majdina – ledinsko ime v Loparju ob koncu gornjega dela vasi; majnice – španski bezek; majster – kdor je zelo vešč in sposoben za svoje delo, mojster – iz ‘muć – moći’ –  it. ‘maestro’ – vez z ‘moštrića’; mak – mah; makinja – mlatilnica; makinjet – mlatiti žito z mlatilnico – iz ‘mahet’ – angl. ‘machine’, it. ‘macchina’; vez z ‘mahati’, ‘zamahniti’, ‘mancat’, ‘mancinet’, ‘maher’, ‘maćine’; mahet – korajžnot hoditi – ‘Kan je maheš?’ – ‘Kam greš?’; majolka – glazirana glina – vez z emajl, žmalto iz ‘mlet’ (angl. ‘to melt’ – skupaj zamešati, stopiti); malu (enu malu) – 1. malo (včasih tudi s pomenom šibkosti ‘malačern’ in počasnosti ‘pumalen’; ‘daj me ‘nu malu kruha.’ – daj mi malo kruha; mal – zlo v izraku ‘Jet di mal’ (jet puozlu) – pokvariti se, iti po zlu; od ‘malo’, ki je prvotno pomenilo tudi slabo za razliko od ‘velo’ – veliko; malačern – vrsta grozdja, ki ne doseže črnine; iz ‘malo’ v pomenu male količine ali šibkosti in ‘čern’, šibka, slaba črnina torej; malen – mlin –  iz ‘mlet’, it. ‘molino’ – glej tudi Tomažič ‘molet’ – moliti; malnar – mlinar – madž. ‘molnar’ je zelo prisotne kot priimek; mali’čet – razvajat; ‘Ne maličet utruoka.’ – ‘Ne razvajati otroka’ – vez z ‘maluza’; malora v izrazu ‘Hode h malore’ – Pojdi nekam, pojdi k vragu; od ‘mal’, ‘mala’ v smislu ‘huda’, ‘slaba’ in ‘ura’ – ‘huda ura’ torej v smislu nesreče, zle usode; isti pomen ima tudi v it. jeziku; (se) maluzet – kujati se, sitnariti; maluza – razvajen otrok, ki joka za vsako malenkost; maluzast – razvajen, razmaličen; vez z ‘maluza’ – sluz, snov, ki se vleče torej in tudi iz korena ‘malo’ v smislu slabega vzporedno z it. ‘permaloso’ – iz korena ‘male’, to je tisti, ki si vzame stvari za slabo, zamerljiv človek torej; (gl. tudi ‘malu’); man ( v izreku ‘drijo man’) – takoj, brez odlašanja; od ‘drijo’, ki izraža bližino in ‘man’ kot zadnjega dela it. besee ‘mattina’, ki izhaja iz ‘mladetina’, to je mlado jutro, in dobesedno pomeni takoj prvo naslednje jutro; v it. jeziku najdemo izpeljanke ‘stamane’ (stamattina) – danes zjutraj; ‘domani’ – jutri; ‘settimana’ – sedem juter; ‘domenica’ – mogoče v pomenu jutra, ki je namenjeno domu (tudi božjemu?); manca – skupek koruznik storžev, ki so pritrjeni preko ostanka listov (poznamo dve vrsti manc, in sicer enojne, in tiste v ‘koloni’, oboje so obešene pod gredami; mancat – 1. mrviti koruzno zrnje s storža; 2. jesti hitro in z velikim tekom; ‘Ma mancajo!’ – ‘S kakim tekom jedo!’, mancinat – omenjati – it. ‘menzionare’; mancinet – mečkati – ‘Ne si mancinet uči.’ ‘Ne si drgniti oči.’ (ko nekaj pade v oko) – ‘Imaš zmancinjeto kotlo’ – ‘Imaš zmečkano krilo.’; iz istega izvora kot ‘makinja’; mandula – mandelj – it. ‘mandorla’, madž ‘mandula’; Mandola – ime za kravo; mandrja – mandrija; manko – da bi vsaj – ‘da be manko krepau’ – da bi crknil; ‘manko da be padau deš’ – da bi vsaj deževalo; mantranje (vicanje) – trud, mučenje; ‘sue ga mantrale’ – so ga mučili.; vez z ‘mantro’ kot enoličnim ponavljanjem; mantrat – truditi se, mučiti se; vez z ‘mantra’ v smislu ponavljajočega se enoličnega dela; mantranje – mučenje, velik trud; vez s snkr. ‘mantra’; mantinjet (mantinjirat) – vzdrževati; mantinjiret (mantinjat) – vzdrževati; marca – gnoj; pos. pri izpuščajih – teče ven marca; isti pomen kot it. ‘marcio’, to je gnojen; marč – marec; mogoče povezan z besedo ‘marš’ v smislu izgona zime; marća – 1. pri godbi na pihala hoja in godba – ‘suo guodle marće’, 2. danes tudi prestava pri motorju – od ‘arš’, ‘marš’; v it. jeziku ima enak pomen; marenda – dopoldanska malica , ponavadi obilna in topla hrana; ‘Je parnesla marendo.’ Je prinesla malico; od ‘mala’ in ‘renta’ za razliko od ‘žarnade’; vez z ‘martet’ – (zaslužiti si) malico z delom torej (po it. slovarju); Marezge, nekatere narečne skupine izgovarjajo kot Mariezje – Marezige, kraj pri Kopru; isti koren kot ‘murje’, mogoče po morskem zraku in ‘meresje’ – močvirant teren (gl. Matej Bor, Tomažič), prim. z Movraš; Marička (fečovu na maričko) – ruta, zvezana na tilniku; Mari’ka – žensko ime; Marline – rodbinski naziv v Loparju; marč – marec – od marš, lovljenje psa, zime; markancavat – trgovati, prekupčevati – ‘Markancava z blagom.’ – ‘Prekupčuje živino.’ – vez z ‘market’, ‘mercato’; markancija – stvari, v pomenu odložene in neuporabne stvari; maron – rjav; od ‘maron’, (kostanj); vez tudi z ‘moro’, izhajajoč iz ‘Mauro’; maroža, marožo – zaročenka, zaročenec; ‘Se je najdla maroža.’ – si je našla fanta; od ‘mala vera’, v smislu male zaobljube za razliko od poroke kot glavne zaobljube; prim: sr. ‘verenica’, dekle, ki je dala vero, tj. obljubo (gl. ‘vera’); it. ‘fidanzata’ v isti zvezi s ‘fede’ (vera); v sl. jeziku je izraz ‘dari vero’ prešel v ‘dati (ve)roko’, od tod ‘prositi za roko’, ‘zaročiti se’, ‘poročiti se’, ki se navezuje tudi na rokovanje ob sklenitvi dogovora, ko se ‘da besedo’; marš (arš) – pojdi stran – vez z marširat, marća; marširat – hoditi hitro in korajžno; martet – zaslužit (tudi v negativnem smislu) – ‘Marta ga ubieset.’ – Si zasluži, da ga obesijo. – angl. ‘to merit’, it. ‘meritare’ – vez z ‘marenda’ in it. ‘pomeriggio’ (popoldan) v smislu časa, ki nastopi po dopoldanskem obroku – ‘marendi’; martinke – domače krizaneteme, cvetice, ki cvetijo ob času sv. Martina oz. za ‘se-svete’; masa – preveč (izraz za pretiravanje ali čudenje) – ‘Masa rube!’ – izraz čudenja in občudovanja – vez z besedo ‘masa’ v smislu snovi, ki jo poznamo v angl. ‘mass’, it. ‘massa’ in ‘masa’ v smislu ljudske množice; matast – zmešan, neumen, nor – ‘ka se matast!’ – ‘A si zmešan!’ – vez z ‘mato’, ‘matičija’, pa tudi it. ‘matassa’, tj. zvitek in zamotana nit; mate – mati, stara mati (Kavaliči); mati – mati, kraj, kjer nekaj nastaja, izvor – mati ut guob – kraj, kjer vedno rastejo gobe; mati ut slabiga – izvor zla – angl. ‘mother’, it. ‘madre’; vez z ‘matrona’, ‘madona’; matalos – vrsta fige; matanje – odvečni ali zapleteni opravki; ‘je jemo matanje pre ku je utpravu’ – ‘preden je opravil, je imel veliko dela; matika – motika; matičije – neumnosti; ‘Me huodjo matičije pu glave’ – mu hodijo po glavi neumnosti; matast (mato) – zmešan človek; matičija – norost, dejanja brez prave vrednosti – ‘djela matičije’ – zganja stvari, da bi zamotil ali zabaval ljudi; matizanje – nevšečnosti; mato – zmešanec, človek, ki rad ubija nore šale – angl. ‘mad’, it. ‘mato’; Mazorin, Mazorinka – rodbinski naziv za pripadnost k družinam s tem nazivom; meča – mehki del kruha – vez z mehek, mehčava; medeh – zdravnik – iz ‘med’, zdraviti z ‘medom’; it. ‘medico’; (se) medet – muditi se, zaustavljat, obotavljat – ‘Ne se medet’ – ‘Ne se obotavljati.’ – vez z ‘Muda’; medigat (kurirat) – negovati, zdraviti (predvsem z domačimi zdravili) – iz ‘med’ – vez z medeh; medižija – zdravilo; melj – prerivanje, zmešnjava, npr, ko se zbadajo krave, ko se ljudje pretepajo – iz ‘mleti’; vez s ‘samilj’, ‘malen’; menta (metca) – meta; ang. ‘mint’, it. ‘menta’; meknet – črhniti; merč – marec – od ‘arš’, ‘marš’, ker so v tem času lovili zimo;  (se) merdat – zmrdovati se; meret – meriti, vez z ‘metro’ – meter, zameret, mertat – zaslužit in posledično marenda; merlen – korenček; mes – 1. pometati; 2. snežiti; metca (menta) – meta – angl. ‘mint’, it. ‘menta’; metro – meter; mezet (slezet) – pronicati (voda) skozi neko snov, posebej zemljo; mezlić (brufolić) – mozolj, izpuščaj; iz ‘mezet’, ker se iz izpuščaja izcedi gnoj; mežnar – cerkovnik; miga – 1. saj; ‘Ni bluo miga dosti!’ – ‘Saj ni bilo veliko.’  2. v nobenem primeru; ‘Miga buon šu jas!’ – ne misli, da bom šel jaz; it. ‘mica’ z istim pomenom; mijar – tisočak (v osrednji Istri) – iz rimske označbe za število tisoč, to je črka ‘M’, iz tega tudi it. ‘mille’; micet (ljub.) – umiti; ‘Se buoš micu rukce.’ – si boš umil rokice; mićen (miken) – majhen; mieh – mehur, tudi prašičji mehur, ki so ga zvaljali v soli in posušili za igro otrokom ali spravilo; instrument, v vasi ne več prisoten; Miškin – rodbinski naziv iz Trušk; miesuc – mesec; iz ‘malen siec’, ‘miken siec’ (mali sek), malo štetje (ki sledi Luninim menam) v nasprotju s ‘štajuonon’, to je velikim štetjem (ki sledi namembnosti časa); it. ‘mese’ v istem pomenu;  miken – majhen; vez z it. ‘minuto’ – mali, droban, pa tudi ‘minuta’; milo – milo – ‘Ji je strilo milo’ ‘Šlo ji je na jok.’ – vez s ‘smiliti’, ‘kamamilca’; minieda – drobiž, kovanec; lat. ‘moneta’ (menda so Rimljani kovali denar v templju boginje June, katere epitet je bil Moneta – vir Webster’s dictionary); mižerja – revščina, beda; od ‘male’ (slab) in ‘žer’ v smislu hrane, malo hrane torej (za živali in posledično ljudi); angl. ‘misery’, it. ‘miseria’; kamamila – kamilice – iz pomirja, blaži – ‘kalmira’ in ‘mili’ – it. ‘camomilla’;  mina – muca; ‘Min, min,’ – muc, muc; vez z ‘pjuma’ (pero), ‘pjumin’ (puh); minić – 1. mucek; 2. nežno krzno; 3. nežne in blage bilke, ki ob nežnem dotiku na koži ustvarjajo prijeten občutek; ‘Gremo nabirat minće.’; 3. mačice; mišćer – poklic – ‘Se vadet za mišćer’ – ‘Učiti se poklica’ – it. ‘mestiere’ – vez z ‘majster’; Miško – ime za junca ‘švicarja’; mladet – dozorevat, ko je sad že odtrgan (od mediti se); mladetina – mladina; ‘Kam pa pojde mladetina…’ – ljudska pesem, ki so jo peli pod staro Avstrijo v Loparju (vir Benedik Kavrečič; vez z ‘mlad’, pa tudi ‘mil’; vez z it. ‘mattina’ (jutro); mladica – mlad poganjek; mlazet (voda) – počasi pronicati neko snov; mlet – mleti; (se)mIet – obotavljati se – ‘homo, ka se terku melješ!’ pojdimo, kaj toliko mečkaš!; vez z ‘mlinet’, ‘melj’, ‘mlince’; mlince – testo za domače testenine – ‘Je nardila mlince.’ ‘Je zamesila testo za testenine’ – od ‘mesiti’; mlinet – 1. žvečiti (žvečit, dvečet); 2. valjati, mečkati ‘sou se mlinle pu tleh’ – so se valjali, pretepali po tleh; ‘ima zmljinjeno krilo’ – ima zmečkano obleko; mocverina – močvirnat svet; vez z ‘muoča’ – deževno obdobje; vez z angl. ‘moisture’ (izg. ‘mojsčr’); molavat – tikati, majati; (raz)molat – razmajati; molaj se – zgani se; na molo – ohlapno pritrjeno; vez z it. ‘molare’ (popustiti) z istim pomenom; molet – moliti; mona – bedak (zmerljivka) -‘Se ena velika mona.’ ‘Si en velik bedak, neumnež.’ – iz istega izvora kot ‘moniga’, verjetno iz zasmehovanja oseb, ki so se posvetile duhovnosti; v it. ljudski izraz za žensko spolovilo; moniga – 1. nuna; ‘Je šla za monigo.’ ‘Je postala nuna.’ 2. neumnež (lažja oblika od ‘mona’) ‘Muče, moniga!’ ‘Utihni, bedak!’ – iz korena, iz katerega izhaja tudi ‘manastir’, angl. ‘monastry’, it. ‘monastere’; mora – temna ženska; Mora – ime oslice; mora – ime igre, kjer dvojica ali več dvojic skupaj ugibajo skupno število prstov ‘na mizi’, ‘mora’ pomeni deset prstov; morast – temen; vez z ‘Maver’ (ljudstvo temne polti); (po)moret – pogasiti; mlezet – komaj malo teči; moštrićo (mahar) – izredno izurjen, vešč človek; inačica besede ‘majster’; moten – kalen; mriet – umreti; od Mora – Morana, torej k ‘More jet’; it. ‘morire’ z istim pomenom; morš – primež; moštrića – izredno sposobna in izvedena ženska, sposobna stvari, ki so skoraj nemogoče (danes se uporablja samo še simbolično) – ‘Je moštrića!’ – ‘Je pravi vrag, kaj zmore!’ – vez z ‘majster’; (se) mrazet – 1. biti na mrazu, zmrzovati; ‘Sue se mrazle na burje.’ –  ‘zmrzovali so na burji’ 2. gnusiti se, čutiti odvrat do nečesa; ‘Me se maze kri’ – kri se mu gnusi; ‘Ta človok mi se je prezmrazu.’ ‘tega človeka več ne cenim.’  mrs – svinjina, pripravljena za sušenje, kot na primer špeh, panceta ipd.; ‘Dat šešet mrs’ – sušiti svinjino; merva – 1. drobtina; 2. malenkost; od ‘mrvet’ kot dela, ki ostane, ko neko snov razdelimo na male koščke; močet – močiti, namakati; ‘Muoče dobro’ – dobro namaka; vez z ‘muoker’, ‘muoča’; mrvet – mrviti, drobiti; ‘Kreh se merve’ – kruh se drobi; 2. odstranjevati zrnje od storža; ‘Mervet farmentuon’; mučat – molčati; ‘Mući’ in pa si!’ – vzdevek v Loparju v pomenu ‘molči in delaj svoje stvari’; Muda – trg v Kopru pri vstopu skozi stara mestna vrata; tja so okoličani prihajali z osli in drugače in se ustavljali in čakali na delo (isti naziv mesta počitka se nahaja tudi v manjšem kraju pri Pordenonu z istim pomenom – od muditi se, ustaviti se; mula – mlado dekle; mulo – mula; mulc – mlad fant; mulca – vrsta sladke jedi, ki se je pripravljala ob kolinah, ko je bilo debelo črevo napolnjeno z rižem, pomešanim s prašičjo krvjo in rozinami in skuhano na vodi; multa – denarna kazen; it. ‘multa’, vez z ‘mutilazione’ – pretepanje, ki je povezan s sl. ‘mlatiti’; munjen – Gino iz Čepić – nor, neumen; od ‘mina’, ‘munja’, (strela), torej od strele udarjen; muoča – moča, deževno obdobje, nasprotno od suša; vez z ‘močet’ (močiti); ‘mocverina’ (močvirnat teren), ‘mukruta’; vez z angl. ‘moisture’ in fr. ‘moisissures’; mukruta – mokrota; muočnek – močnik; iz ‘muoka’; muoka – moka; mouš – mož; ‘Bet an muoš’ – biti mož na mestu; mrva (troha) – 1. drobtina, malenkost, majhna količina – ‘nanka mrve’ – niti malo; 2. drobec; mrvet – drobiti (npr. kruh); mrvet frmenton – odstranjevati zrnje koruze s storža; mus – obvezno, nekaj, kar se mora; ang. ‘must’, nem. ‘mus’; mus – molsti; ‘Zmus šolde’ – izvleči denar (iz nekoga); ‘Pumus kravu’ – pomolsti kravo; muša – 1. oslica; 2. izraz za nespodobno deklico ali dekle; ‘Ka dielaš, muša!’ – verjetno iz ‘mula’ in ‘osla’; muškat – moškat, vrsta grozdja; mogoče povezano z besedo ‘muoš’, ‘možatost’ v smislu, povezave vina z možatostjo, hrabrostjo; mutast – nem; it. ‘muto’ z istim pomenom; mutić – mutast, nem človek; mutuc – neumen človek, ki se ne zna braniti, ki ne zna odgovoriti; (žaljivka); vez s ‘tumuc’;

 

N – na – 1. na, evo, izvoli; ‘Na, te imaš!’ – evo, izvoli, tu imaš; 2. vzdevek kot uvod v govor za poudarjanje; no; ‘Na, zdaj je!’ – No, pa imamo; naduha – astma; iz ‘na’ in  ‘duh’, ‘dih’ v smislu nečesa, ki se vsede na dihanje in ga ovira; nafaračet – ; naleć (krajša oblika od ‘naleknet’) – naravnati tako, da se stvar pravilno vsede; iz ‘na’ in ‘leć’ (vleči se), torej notri sesti; naleknet – gl. ‘naleć’; namoravat – nameravat; Nane, Nani – pogosto moško ime v Istri; nanka – niti; iz ‘na’ (ne) in ‘anka’ (enake); it. ‘neanche’ v istem pomenu; napret – naprej, spredaj; ‘Ut napret’ – spredaj; ‘Napret!’ – Naprej! (po trkanju in prošnji ‘Se sme?’; ‘Napret nu napret’ – kar naprej; od ‘na’, ki izraža smer in ‘pret’ ‘pre’; naranča – pomaranča; (ang. ‘orange’, it. ‘arrancia’, madž. ‘narancs’ (izg. naranč); narančast – oranžen; iz ‘naranča’; nast (nazot) – 1. spet; ‘Nast se peršu?’ – spet si prišel?; 2. nazaj; ‘Hode nazot.’ – pojdi nazaj; iz ‘na-zad’; (v)na-zad; na novan – približno, na oko; ‘Narjeno na novan’ – narejeno, izmerjeno, ocenjeno približno, na oko;  napčen – slab; ‘Nii napčen’ – ni slab; od ‘napačen’; nasadet – 1. dati kokoš (koko) sedeti na jajca; 2. pritrditi toporišće na orodje; (se) natruoset – natrositi, pasti v oko – ‘se mi je natruoslu uku’ – nekaj mi je padlo voko; natura – spolovila; ‘Skri naturu!’ – pokrij si spolovilo; natural – naravno; nazot – nazaj; nea – ne (nikalnica); vez z ‘neač’ in ‘nuć’; neač – nič; ‘Neač ne reace, neač ne buode, sue dvie škuode.’ – Če si nepomemben in še nič ne poveš, je to dvakratna škoda; vez z ‘nea’, ‘nuć’; (za)net (zanietet) – zakuriti; (za)nietet (zanet) – (za)kuriti ogenj; nic – v reku ‘udaret u nic’ – udarit s hrbtnim delom roke; hitet u nic – posebna gesta pri ombrambi pred uroki (mogoče od ne-lice – glej lice); niče – niče’; ničast – malovreden; ‘Ta človok je ničast’ – to je malovreden človek, ne zna, ni voljan delati; od ‘neč’; Nina – ime za mušo; ninić – ponižen, potlačen, neumen, nerazsvetljen človek; vez z ‘ničast’; njeca – nečakinja; angl. ‘niece’, izg. ‘niis’; njelić – mlad hrast; njemoc – neumnež, ki ne razume; vez z ‘mutuc’, ‘tumuc’; nuć –  1. noč; vez z ‘nea’ in ‘neač’, to je stanje, ko stvari ne obstajajo; it. ‘notte’, angl. ‘night’; nuoga – noga; ‘Jet h nogan’ – iti peš; ‘Per nuh.’ – pri  nogah;  angl. ‘leg’, it. ‘gamba’; nuoglice – ostanki pri stiskanju oljk; Nograd; – ledinsko ime pod Starim hramom; iz ‘pr’ in ‘nuh’ (pri nogah) ‘grada’ (gradišča); nombolće – prašičja in piščančja ledvička; nuona – babica; mogoče iz ‘nina-nana’, izrazov za uspavanje otroka; it. ‘nonna’; nonić – dedek; za izvor glej ‘nuona’; norbinast – norčav; norčast – norčav; noset – nositi; tudi v smislu, da je ženska noseča: ‘Vona nuose’; ona je nosna – noseča; ‘zanoset’ – zanositi; novica – mladoporočenka; nuc – raba; ‘Ni za oben nuc’ – ni za nobeno rabo; nucat – rabit; ‘Ne nuca reć’ – reči ne pomaga, ne zaleže; Nucćje – rodbinski naziv v Loparju; nuće’ pod noč; vez z ‘(s)nućer’ – sinoči; nula – nič; nutre (nuter) – notri; angl. ‘in’, ‘into’; vez z ‘znutra’ – znotraj; nužić – nož;

 

O – obać – obit; obaćat – obljubiti; srb. ‘obećati’; obiela – maščoba; vez z ‘volje’ (olje); obielet – zabeliti; oben (ubeden) – noben; obivno – preveliko, (se); obligo – zadolžitev; v istem pomenu kot v it. in iz tega izpeljanih besed v angl.; obuć – obleči (se); iz ‘vleć’, ‘uvet’; srb. ‘obući se’; vez z ‘vobet’; ocot (tudi vocot) – kis; oć! (oćo!) – vzdevek, ki pomeni ‘pazi’ ali pa ‘nisem hotel’; mogoče iz glasu, ki nastane pri tem, ko se nekaj opeče in zacvrči; mogoče izvor za ‘uko’ in trž. ‘oćjo’, pa tudi it. ‘occhio’; vez z ‘oj!’, – izraz za vzbujanje pozornosti; ocvietke; oća (tudi voća) – oče; očeh – očim; iz ‘očuh’; (v)odnet – odvzeti;  oj – vzklik za vzbujanje pozornosti, hej; vez z ‘jej’, ‘ojej’, ‘oć’;  ojej, ojejej – vzklik za bolečino in razočaranje; vez z ‘aj’, ‘ajuto’; uje, oje’ – del vozne vprege v obliki črke ‘U’ za eno vlečno žival; gl. tudi ‘timuon’; oka – gos; enako kot it. ‘occa’ in angl. ‘goose’; okajen – vinjen; od ‘kadet’; oklieške – gl. prkleške; olčić (Gracjano za tinto) – rastlina, ki raste kot grm in ima liste podobne oljčnim; cveti spomladi z belimi cvetovi, kasneje pa ima črne neužitne plodove, iz katerih so včasih stiskali črniko (tinto) za pisanje; opaljok (paljok) – pajek; oparca – sopara – vez z oparet, sparet, ‘upor’ – parnik; oparet – s paro opeči (tudi pri odstranjevanju ščetin prašiča pri kolinah); sparet – prevreti, skuhati; opaljek – pajek; opasevnica – tanjša in daljša vrv za opasanje sena na vozu; iz ‘pas’; vez z ‘opasilo’, ‘osevnica’; opasilo – krajevni verski praznik z žegnom; iz ‘pas’, ‘opasati’, ker se je cerkvena procesija vila okrog cerkve; opilek – ostanek pri piljenju; orka, orko – vzklik začudenja; osevnica – gosenica; oslica – podolgovato oblikovan kamen za brušenje kose in drugih rezil; vez z ‘osovnek’; osovnek – izdolbeni del lesa ali rog, v katerem je bila voda s kisom, v kateri so namakali oslico (osovnek je bil pritrjen za pasom kosca); (v)osun – osem – oson dan – teden dni; osmica – teden dni, ko ima kmetija odprto ‘kantino’ in prodaja svoje izdelke; osminka – izraz za deci vina; Osp – vas pod Kraškim robom – iz ‘sipati’, ‘osip’; ošempjan (ošturlan) – omamljen; vez z besedo ‘šempjo’ (neumnež), v it. pa pomeni pretep – v tem smislu bi bil to pretepen človek; v tem smislu vez s sr. ‘šamar’ (klofuta, udarec); ošervat – opazovati; angl. ‘to observe’, it. ‘osservare’; oštrigan – uročen, začaran; od ‘štriga’, ta verjetno od ‘Esterah’; oštrigeca – vzklik začudenja; oštrigeta – vzklik začudenja; otava – jesenska košnja; od ostaja, zadnja trava, ki je ostala;

 

1. P – pacencja – potrpežljivost; pacent (kalm) – miren; ‘Je pacent človok; pacento blago’ – Je miren človek; mirna živina; iz istega izvora kot angl. ‘peace’ – mir, ‘pacient; angl. ‘pacient’ (pejšnt); it. ‘paziente; pać – peči; ‘Pihaj, ki peče.’ – pihaj, ker peče; „Mene pipi, tebe pento pać.“ – izraz otroka, ki je oponašal odraslega; vez z ‘oć’, ‘peć’, ‘pać’; pače’nje – to, kar se speče ob kolinah, pos. bržole in raženj; – iz pać; pahat (purnjavat) – 1. porivat; 2. poganjati; ‘Suo začele pahat guobe’ – gobe so začele poganjati; vez s ‘puh’; palca – 1. palica; ‘Buon uzeu palco!’ – rahla grožnja otroku, če ne uboga; 2. umetno narejeno vino (ker se pri mešanju praška za vino uporablja palica); isti izvor kot lat. ‘palus’ in angl. ‘pole’ (kol, drog), iz ‘palca’ izhaja it. ‘palizzata’ (ograja iz palic); palantar – palica za mešanje palente; palenta – polenta; ‘Ploh ut palente’ – deska, na katero se strese polenta; 2. oseba, ki se vleče brez volje; ‘Je ku ana palenta’ – se vleče kot polenta; palet – 1. žgati; 2. hitro rasti, hoditi, teči; ‘paliti’; 2. (u)palet – prižgati; 3. udariti; ‘Ga je upalu’ – ga je udaril; 4. ukrasti; ‘Me je upalu šolde’ – mu je ukradel denar; srb. ‘paliti’; pališće – prostor, kjer se žge, kuri; od ‘palet’, vez s ‘pać’, ‘peć’; paljok (tudi opaljok) – pajek; palt – kiosk; vez z it. ‘apalto’ (zakup), verjetno, ker je država dajala v zakup pravico do prodaje soli in tobaka; palud – močvirnata rastlina z olesenelim steblom, ki se uporablja tudi za prekrivanje streh; od ‘palcuta’, velika palca; vez z it. ‘palude’, močvirni teren, kjer raste palud; palužok – staro zaležano jajce, ki ob tresenju že oddaja značilni glas (od poležek, tj zaležano jajce); (za)palet – (za)žgati; pametet – pomniti; pampinela – molju podobna živalca; panca – trebuh; ‘Je naredu pancu.’ – mu je zrasel trebuh; it. pancia; vez s ‘pinčast’ (plosk), ‘pancieta’, ‘pancera’; pancera – steznik; iz ‘panca’ – trebuh; panen – urečen, uročen v vzdevku: „Ku da je panano!“ – ko da je uročeno – gl. Tomažič; pantagana – podgana; pantalice – tanke noge; ‘Ima nuoge ku dvie pantalice.’ – iz ‘palca’ – palica; pandolo (pantalon, šturlo) – bedak (zmerljivka za neumnega človeka); papa’ – oče; papeu – pepel – iz prah, praheu (fin prah), prašiti se – angl. ‘ash’; vez s ‘papaunica’, ‘parhal’, ‘piever’, ‘pusipat’; papaunica – prva sreda po pustnem torku, pepelnica; iz ‘papeu’; vez ‘pusipat’, ‘pust’; papalet – potresti s kakim prahom – popalet peršet s pevarjen – potresti pršut s poprom; par – pri; parat – zdeti se; ‘Mi se je paralo, da ga viden’ – se mi je zdelo, da ga vidim; ‘Ka ti par?’ – kam misliš; kaj se ti zdi? – od para, megla, megleno videti; vez z ‘uparet’, ‘uparca’; it. ‘mi pare’ v istem pomenu; paranka – kavelj; od prijet, ‘primet’; primanka; parcestja – sprevod, procesija; mogoče od ‘pu cieste’; it. ‘processione’ z istim pomenom; paried – 1. vrsta opore za vinsko trto, ko se koli postavijo v vrsti z nasajenimi trtami (v nasprotju s ‘pergolo’); 2. pregradna stena; ‘Sue nardile paried na sriede kambre’ – sobo so razdelili s predelno steno; it. ‘parete’ z drugim pomenom; parhalj – prhljaj – vez s ‘prah’, ‘prhut’, srb. ‘perut’; parkleške (ukleške) – odsekane veje, ki jih odstranimo od debla, odkleščene veje; od ‘kliestet’; parložon – primeren; paron (gazda) – gospodar; it. ‘padrone’; paruon – vilice; part – del, delež – ‘tu je muj part’ – to je moj delež; ‘si nisu ne u parte ne u žlahte’ – nimajo nič skupnega – angl. ‘a part’, it. ‘parte’; vez s ‘partet’, ‘particat’, ‘partinjirat’, ‘partida’, v izvornem smislu pa tudi ‘partizan’; partet –  deliti – ‘Suo se raspartile rubu’ – so si razdelili imetje; ‘Rasparte kusilu’ – razdeli kosilo; od ‘part’ (del); partendet – zahtevat; parterat – pretirati; particat (včasih tudi partinjirat) – pripadati,   priticati – ‘Tu partiče hćeran.’ ‘Do tega imajo pravico hčerke.’; od ‘part’ – ‘del’, ‘delež’, pa tudi ‘par’ (pri) in ‘ticati’ (ležati); partičela – parcela – od ‘part’, tj del zemlje, ki nekomu ‘partiče’, pritiče, torej pripada; partida – pri plesu „prva partida“ – najpomembnejši del plesa, mladenke so se pokazale, nato so se šle preobleč za „drugo partido“, nato je sledil ples; partinjirat – pripadati, še posebej v smislu dolžnosti – ‘Tu partinjira naredet njeh.’ – ‘Oni so dolžni to narediti’; od ‘part’, torej del, za katerega je nekdo zadolžen ali ima do njega pravico; partirat – odpotovati – ‘Suo partirale (u) Meriku’ – ‘so odpotovali v Ameriko.’, angl. ‘to departure’, it. ‘partire’; partištirat – protestirati, ugovarjati – od ‘proti stati’ enako kot protestirati; paržganca – prežganka – od žgati, prežgati; pas (ževot) – pas; opasilo – krajevni praznik z verskim obredom – od ‘pas’, ‘opasati’, ker se je pri verskem obredu obšlo cerkev; opasevnica – daljša vrv, s katero se je večkrat oviro seno na vozu, da se pri vožnji ni raztresalo – od ‘pas’, ‘opasati’; pas – pasti – ‘Paze, ki češ pas!’ ‘Pazi, da ne padeš!’; pas – pasti živino – ‘Reni pas blago.’ – ‘Ženi živino na pašo.’ pasat – 1. it mimo – ‘so jeh parpasale’ – so jih prehiteli; ‘pasaj te’ – oglasi se;  2. iti čez, preko – ‘pasaj s štraco’ – pobriši prah s cunjo; ‘buomo pasale z matiko’ – bomo okopali; – iz korena ‘pas’, it. ‘passare’, angl. ‘to pass’ z istim pomenom; vez s ‘pas’ (pasti), ‘paštat’, pasirat; pasirat – zmečkati – od ‘paštat’; past (pes) – pest; ‘Eno past rube’ – Eno pest (v smislu količinske mere); ‘Jemet u paste.’ – imeti v rokah; vez s ‘ćapat’ (zgrabiti), ‘past’, ‘posest’; paškolivo (paštivo) – pasljivo, primerno za pašo; od ‘pas’ (pasti živino); pašta – 1. testenine – ‘Pašta ćipovna’ – kupljene testenine; ‘pašta domaća’ – doma narejene sveže testenine (podobno kot blačiće); ‘pašta na suho’  (paštašuta) – testenine s šugom, golažem; ‘pašta en fežo’ – fižolova mineštra s testeninami; 2. testo, zmes; naredet pašto od klobas – naredit zmes mletega mesa in začimb za klobase; ‘zmiešaj pašto’ – pripravi zmes; 3. tvarina – ‘tu je use ista pašta.’ – to je vse ista stvar; I – iz paštat, tlačiti – vez s ‘testo’, it. ‘pesto’ (pos. zeliščna omaka); vez s ‘pašta-krema’ (kremna rezina);  paštat – 1. basati, tlačiti – pupaštat sienu na vuze – potlačiti seno na vozu; ne se ‘paštat’ – ne se prerivati; 2. mečkati se, v slabšalnem smislu tudi kot otipavanje, imeti spolno razmerje; ‘suo se paštale’ – so se mečkali; 3. (redko) sinonim za ‘tradet’; ‘Je je vjel en paštau dvie ure’ – jo je ujel in otipaval, mečkal dve uri; iz ‘basat’, vez z bašta (1 in 2), bisaga, pašta; pašten – kos terasaste zemlje; paštenat – prvič globoko prekopati zemljo za zasaditev trt ali sadnega drevja; paštiv (paškoliv) – pasljiv, primeren za pašo; Paštoran – predel za Olmom; od ‘pasti’ v smislu terena, primernega za pašo; paštroč – potvorjeno vino; patah – petelin; Patahe – zgornji del vasi Trsek, ki leži na ploski vzpetini nad ostankom dela vasi; verjetno od ‘peta’, ker je kraj podoben peti; (se) spazdet – prdniti; piegla – likalnik; pieglat – likat; pekovice – ivanjščice – od tega, da so otroci trgali venčne liste in ‘šteli’ ‘peko’-‘vice’-‘nebesa’ kot na primer pri ‘me ljubi’-‘me ne ljubi’;, p(i)ena (kumpena) – komaj; ‘Je pena pršu,’ – ‘Je komaj prišel.’; ‘Pena zdaj ste kunčale?’ – ‘Komaj zdaj ste končali?’; od ‘piena’, ki izraža težavnost, s katero se nekaj doseže, npr. vol se peni od napora; vez z it. ‘pena’ – bolečina, muka in ‘appena’, ki dobesedno pomeni ‘z muko’; Pepa – žensko ime; Pepi (Bepi) – moško ime; pera – list; ‘pera ut bršljana’ – list od bršljana; vez s ‘pejereč’; Peran – Piran; od ‘Pe’ – Perunov? in ‘ronek’ (rt); vez z ‘Ankaran’; peranka – kavelj, škripec; perč (prč) – 1. ovčji samec, oven; 2. ljubkovalni naziv za otroka; ‘Ka buoš ti perč.’ – kaj boš ti, ki si majhen; perdonas – prizanesti, odpustiti, opravičiti; ‘Ni prdonesu nubeneme’ – ni prizanesel nobenemu; od ‘per’ (pri, od) in ‘nes’ (nesti); vez z ‘to pardon’; perilnik – kamen za prat na potoku; pergola – vrsta opore za vinsko trto, ko se poleg opore od steblu (pared) postavi še vzporedno vrsto kolov, nad katerima se spelje trto kot neko nadkritje, latnik; od ‘pared’ in ‘glava’, pared z glavo torej; perje – 1. listje; 2. perje; ‘Puznan tića pu perje’ – prepoznam ptiča po perju;  pejereč – ležišče iz koruznega listja; iz ‘pera’ (list) in oponašalnih glasov pri šušljanju listja koruze; penša (šiv.) – pasna pleta pri ženski obleki; ‘krila nima penš’ – obleka v pasu ni oprijeta (s pletami); peron – vilice; perst – prst; ‘Je zmočilu dva prsta’ – je zmočilo par centimetrov; perstance – prstanci – vrsta gobe z drobnimi prstki – od ‘perst’ – ‘prst’; peršet – pršut; iz peršešet; perve – prvi; ‘Ta perve dan.’ – predvčerajšnjim; pes (past) – pest; pešte – kuga; ‘Smerdi ku pešte.’ – smrdi ko kuga; od ‘pu’ (glas pri spuščanju vetrov) in ‘ešte’, božanstvo , ki je imelo moč tudi nad usodo; ‘usodni vonj’ torej; it. ‘pus’ (gnoj) daje besedi isti pomen; peštat – tlačiti; ‘Utroce sue paštale sienu.’ – ‘Otroci so tlačili seno.’ – vez s ‘pašta’, ‘pešto’, it. vrsta omake; peteš – žganje (Boršt); petešić – mlad petelin; petit – apetit, ješčnost; petiton – ješč, ki ima dober tek; petljat – prosjačiti; iz ‘peta’ v smislu vlečenja pete za seboj, ki se dogaja pri počasni, utrujeni hoji; petljač – prosjak; petljačka – ženska, ki prosjači; pevar – poper – angl. ‘pepper’, srb. ‘biber’ – vez s ‘prah’; Pever, Peverinka – rodbinski naziv; pieza – teža; ‘Na vue je preveć pieze.’ – voz je preveč otovorjen; it. ‘peso’; (s)piezat – (s)tehtat; picat (mulce, klobase) – pikat, preluknjat s tankim zobotrebcem, da izteče iz njih tekočina; pici, picić – 1. komaj izvaljeno ali zelo mlado pišče, piščanček; 2. bljubkovalnica za otroka; ‘Pride les, muj picić!’ – pridi, moj piščanček; od ‘pi’, glasu, ki ga oddajajo piščanci; Picina – pridani družinski naziv; pića – hrana za živali – ‘Dobra pića’ – Dobra krma; iz ‘pitati; pića (pom. pićka) – mlada kokoš; „Piće na, piće na, pi, pi, pi“; klicanje kokoši; pič, pičić – malo; ‘daj me en pič’ – daj mi malo; vez s ‘pik’, ‘špik’ kot omejeno malo površino,; vez z it. ‘piccolo’ – majhen; pićo – neopredeljeno (nadnaravno?) bitje; ‘du ti bo naredu, ku ne san, pićo?’ – kdo ti bo naredil, če ne sam, …?;  piegla (želiezo) – likalnik; pikante – pikantno – od ‘pikati’, ker ostre jedi ‘pikajo’; pijacer (lebav) – usluga – vez s ‘pijažet’ iz ‘prijat’ – ‘k iti’; pijažet – všeč biti, prijati –  od ‘prijažet’, prijati; it. ‘piacere’; pik – pik; vez s špik’, ‘špič’; pil – kapelica; Pilj – pogosto ledinsko ime v Istri – ‘Pud piljen’; ‘Pr pilja’; izvor neznan, kakor je neznano predkrščansko obeležje, ki ga izraz označuje; možno, da izraz ‘kapela’ izhaja iz ‘kap’ in ‘pil’ – pokriti pilj torej (mesto ‘Pil’ označuje mesto, kjer stoji ‘kapelica’ oz. ‘kapelico samo; vez z ‘pole’ (steber); pilaštro – močan podporni steber, največkrat kamnit – angl. ‘pilaster’, it. ‘pilastro’; pin – bor – angl. ‘pine’; it. ‘pino’; vez s ‘pinč’, ‘čopinj’, ‘Pinjevoc’, ‘pinjole’; pinč – mali otrok – ‘Je mikin ku en pinč’ – ‘Je zelo majhen’; pinčast – plosk, sploščen – ‘Ima pinčast nus.’ – ‘Ima sploščen nos.’; vez s: ‘pinca’, ‘panca’ – trebuh; (s)pinčet – (s)ploščiti; Pinjevoc – ime potoka pod Loparjem, katerega starejše ime v avstrijskih kartah je Saja; piška (cura) – žensko spolovilo (otr.); pjat – krožnik – od ‘plat’ – plosk, angl. ‘flat’, it. ‘pisatto’; vez s ‘podplat’, ‘plac’; pjeza – teža – na vuze je doste pjeze – tovor na vozu je težak; pjezat (vagat) – tehtati; plac – trg, tržnica, plačar – izv. od ravnega prostora, na katerem se je odvijalo zbiranje ljudi, (iz ind-evr. ‘plat’, ‘pjat’ – plosk, it. ‘piato’, angl. ‘flat’); od tu istr. ‘pjat’, ‘plaka’, ‘plačar’ in slov. ‘podplat’, ‘plato’, ‘plošča’, ploščad’ , ‘pleče’, it. ‘piazza’, madž ‘piac’ ima slov. izvor; plačar – raven prostor za zbiranje, navadno sredi vasi – ploščad, plac; plaka na plake – težka plošča iz gize na vrnji strani štedilnika – ‘pać na plake’ – speči tako, da postaviš neposredno na plako brez ponve’; vez s ‘plac’, ‘plačar’, ‘ploh’, pa tudi ‘pločevina’; plaka – lisa, packa; plakast – lisast; platno – blago; vez s ‘flat’ (plosk); plav – moder – ‘Je ratau plau’ – je pomodrel; plavina – vrsta grozdja; (na)plav – na površju tako, da plava: šiba je pršla na plav – šiba je prišla na površje; ‘hitet na plav’ – splahniti iz časov, ko so splakovali perilo na potoku in so perice vrgle ‘štrace’ razgrnjeno na površino vode in jih potem vlekle proti sebi, da je voda odnesla ostanke luga; pleh – plug – angl. ‘plow’ izg. ‘plou’; plenjer – ploska pletena posoda za prenašanje stvari na glavi; vez s ‘piat’, ‘plosk’; pluskat – pljuskati, razsipati z vodo; iz glasu, ki nastane pri udarcu dveh ploskih površin, kot na primer pri pljusku vode; picić – piščanček, pišče; pićka – mlada kokoš; piće – kokoši; ‘Šo, piće’ – odganjanje kokoši; ‘cibe, cibe; pi, pi’ – klicanje kokoši); pinca – hlebec koncanega kruha; vez s ‘pinčast’, ker je bila pinca sploščeni hlebec; pikat – gl. picat; pila – žaga; pilet – žagat; pilj – glej pil; pikuon (štrpača) – kramp – od ‘pikati’, udarjati; pipat – kaditi; ‘Spipat (pupipat) en špinjol.’ – ‘Pokadit cigareto.’; od ‘pipa’, od glasu, ki nastane pri vlečenju dima iz ustnika pipe; pipić – cigareta (otr.) – ‘Mene pipić tebe pento pać’ – ‘Meni cigareto, tebi pa polente.’ – otr. izrek, ko je otrok oponašal odraslega in hotel cigareto namesto polente; pir – poroka; pirhast – pisan, pikčast lisast; ‘Je biu vas pirhast’ (je bil ves plakast) – je bil ves lisast ; pirhica – kokoš s pikčastim perjem; pisanka – zvezek; od ‘pisati’; pisk – ‘Je narejen na pisk’ – vedno joka.; piskalić – piščalka; pismo – pisanje – ‘Kaj je pismo!’ ‘Kaj je pisanje!’ v smislu, saj ni taka ‘umetnosti’; pišćalca – piščal; pišćavat – puščat, spuščat, ne tesniti; Piškolina – družinski naziv; pitam – gojen, domač, udomačen; pitat (blago) – hraniti živino; ‘Pitano blago’ (tudi ‘gledano blago’) – dobro hranjena živina; 2. dajati nekomu hrano v usta; ‘je pitala utroka’ – je hranila otroka; vez z ‘pi, pi!’ (hranjenje kokoši); Pizdica – ime studenca v Istri; pizdić (pizdoc, pizdun) – zmerljivka; pjanje – nižji pograd (cca 60 cm od tal), na katerega se postavi sode; iz istega izvora kot ravno, ‘plano’, ‘na plano’; lat. ‘planus’, angl. ‘plain’; vez s ‘planjer’, ‘plac’, ‘pjat’, angl. ‘flat’, it. ‘pianura’; pjet (pojat) – peti;  vez s ‘piti’; plac – tržnica; plačar – raven prostor za zbiranje na sredi vasi; ploščad; plahta – kos blaga, vrečevine za prenos listja ali drugih suhih pridelkov ali odpadkov, npr. fižola; isti izvor kot ‘platno’; plaka  vrhnja gizasta plošča pri štedilniku; iz istega korena kot ‘ploh’, ‘plošča’; plakast – lisast; pleće – pršut iz sprednjih nog – ‘načet pleće’ – načeti pršut; iz ‘plosk’, vez z ‘plešast’; plas – plesti; (se) plas – 1. zapletati se;  2. plezati (rastlina); 3. zapletati se; 4. plesti; platanič – človek, ki opleta, se opoteka; vez s ‘plas’; platanje’ – pletenje, pripomočki in stvar v pletenju; ‘Prnese me pletenje!’ – prinesi mi stvar, ki jo pletem; plav (v izreku ‘na plav’) – na površini vode; ‘Palca je pršla na plav.’ – palica je prišla na površje; vez s ‘površina’, ‘plaka’, ‘plieva’; plavc – zelenec z modrim podvratom; plavet – modreti; (se) pleteničet; plieva – pleva?, lahka stvar; ‘Je lagak ku plieva.’ – je lahek kot pleva?; od ‘plavati’ v smislu, da lahka stvar plava na površini vode; ve s ‘plav’; ploh – ploh; od polente, od pranja, zidarski ploh; vez s ‘plosk’ in ‘lop’; pluh (pleh) – plug; angl. ‘to plow’; plunc – slina, pljunec; mogoče od glasu, ki nastane ob padcu zdrisaste tekočine ob tla; (za)pocat (zatuć) anu – udariti, zadati udarec; počet – začet; pučivat – počivati, spati; pogriešet – zmotiti se, naredit napako; pohabet – pokvariti; pojat (pjet) – peti; vez s ‘pet’ (piti); puoka – razpoka; mogoče iz glasu, ki nastane, ko nekaj poči; sr. ‘pukotina’; po’kret – pokriti; iz ‘pu’ v smislu zgoraj in ‘kret’ (kriti); vez s ‘kritina’, ‘krov’, pa tudi ‘strieha’; pukrivalo – posteljnina; iz ‘pokret’; vez z it. ‘coprire’ (pokriti); pokrvo – pokrovka; iz ‘pokret’; (se) puleć – 1. položiti, razširiti; leže ga na tla’ – položi, poleži ga na tla; 2. poleči (se), npr. trava; polje – potem; polokat (lekat) – popiti; iz osnove ‘lok’, glasu, ki nastane pri lovljenju tekočine z jezikom pri psu ali mački; vez z it. ‘leccare’ – lizati; postu (šulen) – čevelj; ‘vobe si postole’ – obuj si čevlje; pumalen, pumalćen – počasi, postopno; od ‘pu’, ki izraža kakovost in ‘malćen’ (malem), v malih korakih torej; pumidor – paradižnik; iz ‘tomatl’ – meksiško; (se) pumuotet – zmotiti se, zmešati se; ‘Se je puomuotu’ – zmešalo se mu je; naredil je napako; od ‘pumuota’ (pomota); vez z ‘zmuota’, ‘bluodet’, sl. ‘zabloda’; punjava – deka; puonga – kokošji želodec; pod – zgornje nadstropje v kmečki istrski hiši; pumilet – pomiliti, oprostiti; Buh te pumile; od ‘mil’; vez z ‘Bogumile’, versko ločino, ki jo je katorliška cerkev zatrla v srednjem veku; puntament – zmenek; ‘Je jemo puntament u peti ure’ – zmenjen je bil ob petih; iz ‘puont’ v smislu točke stikanja; vez z ‘prić u puont’; it. ‘l’appuntamento’ v istem pomenu; purnjavat (naredet en ruk) – porivati; (se) pusilet – potruditi se, prisiliti se; pustole (šulne) – čevlji; potočina (potočna) – soteska; pradikat – 1. pridigati; 2. pripovedovati, dosti govoriti – ‘Je pradikal dvie ure.’ – govoril je dve uri; it. ‘predicare’, angl. ‘to preach’; mogoče povezano z IE osnovo ‘ra’ (bog) – ‘v (imenu) boga (govoriti)’ predovevkat – ko govedo po paši ali hranjenju ‘žveči v prazno’, prežvekovati; praprut – praprot; prase – prašič; praščevna – svinjina; praščić – prašiček; prav – prav; mogoče iz ‘v’, ‘vi’ (kot) in IE osnove ‘ra’, ki označuje ‘boga’, po po božje torej ali ‘kur bug zapuvie’; od tu tudi ‘pravica’ in ‘pravo’, v istem pomenu kot lat ‘jus’ – ‘jušto’ – točno, kot je prav; prave – pravi; 2. prava ruoka – desnica; od ‘prav’; pur – saj; ‘si bil pur tan.’ – saj si bil tam; vez z it. ‘pure’, ‘eppure’ v istem smislu; puntiljo – trma; puntiljuoš – trmast; putčrpnja – spodnji del priprave za peko kruha na ognjišču; puzgurca – teren, ki se strmo dviguje; strmina; od ‘z’ in ‘gur’ (gor); vez z ‘gora’; vez s sr. ‘gurat’; puzdulca – teren, ki pada; od ‘z’ in ‘dul’ (dol), v smeri, ki pada torej; prah – prah, umetno gnojilo; praska – odrezana in posušena veja; prašišće (praske) – vejevje; prie – nekaj, kar stoji ali se zgodi predhodno, prej; ‘Remena hiša je pre ku rjava’ – rumena hiša stoji pred rdečlo; ‘Pre pride, pre melje.’ – tisti, ki prej pride, ima prednost; ‘Pre in polje’ – prej in potem; lat., angl. in it. ‘pre-‘, ‘pro-‘; sr. ‘prije’; preblejen – prebledel; predesen – peteršilj; prefrigan – zvit; pregnan v izreku ‘site en pregnane’ – vsega siti; Priek – ledinsko ime za gozd, ki stoji na drugi strani hriba, preko torej; priema – polovica voza; prva priema, zadnja priema; priemet – mudit se; ‘Me prieme’ – mudi se mi; od ‘primet’, biti v primežu (časa); it. ‘premere’ (stiskati); prestajat – prenašat; ‘Ne moren prestajat’ – ne morem prenašati; od pre- in ‘staj’ (stati); ves s ‘stanje’ itd.; prešernija – razposajenost; ‘Su nardile u prešernije’; od ‘pre-‘ in ‘šernija’ v smilu ‘široko (serce)’; propjo – prav; ‘Ma propjo taku!’ – prav zares tako; ‘Ma propjo!’ – izraz, da ti je vseeno; ‘propjo taku’ – prav tako; vez z it. ‘proprio’ – lasten, angl. ‘proper’ z istim pomenom; prosinc – januar; od ‘proset’, saj je to mesec ‘dobre ruoke’, dobre ‘uruke’, dobre vere in dobrih priprošenj; (se) prjamet – sprijemati se, lepiti se; pršišjon – procesija; prstanec – vrsta gobe; puč (peč) – kal; pu – pol; ‘Punapu’ – na dve polovici; mogoče po poku, ko si palica prelomi na polovico; pućka – zajklja, še posebej, ko jo kličemo pri hranjenju; ‘Pućka, na, pućka, na, puć, puć!’; mogoče iz ‘položaja ustnic’ zajca, ki pri človeku proizvaja glasove ‘pu’; pudišpridet – izgubiti, pognati; iz po(d)-spriditi; puh – puh; ‘Gorak ku puh’ – topel kot puh; iz glasu, ki nastane, ko pihnemo; vez s ‘pih’; pumuć – pomoč; puocat – 1. pokat 2. zapocat je enakovredno ‘zatuć’ – zabiti, primazati, zadati; od glasu, ki nastane, ko se nekaj zlomi; puočnet – počiti; (gl. puocat); puont – točka; ‘Dva puonta’ – dve točke; ‘Prić u pount’ – priti ‘na muho’; od ‘pik’, iz katerega izhaja tudi ‘špik’; lat. ‘punctus’, angl. ‘point’;  puonta – (špica, špikilj) –  1. konica; ‘Ušpiče puontu.’ – ošili konico; 2. zidarsko orodje –  ; od ‘pik’ – gl. špica; vez s ‘Puntal’, ‘špuonta’, ‘špila’; Puntau – ledinsko ime na spodnjem ostrem zaključku hriba, ki se konča pri potoku; poupčić – mali popek; poupok – popek; od ‘puočet’; pravca – nona Karlina, drugače neobičajno, saj otrokom niso pripovedovali pravljic; pućka – klic za zajko; pudlaska – podlasica; od ‘pud’ (potiho) in ‘lazet’ (laziti); pugostet – pogostiti; od ‘k Oste’, ko so nosili pridelke v darovanje boginji (gl. ostanke pri romanju na Vzroćek), vez z ‘gošt’, ‘ušter’); puh – puh; Puh – rodbinsko ime; pubrcavat (puhitavat) – nemarno ravnati z nečim in s tem pokazati, da za nas stvar nima vrednosti; od ‘brca’ kot če bi stvar odstranjevali s poti z nogo kot to ravnamo, ko stvar za nas nima vrednosti; puhitavat – glej ‘pubrcavat’; od ‘hi’tet’ v smislu ‘hitat’ (metat) sem in tja kot če ne bi vedeli, kaj naj s stvarjo naredili; puk – otr. za prdec – ‘je naredu puk’ – se je sprdnil; oponašanje naravnih glasov; Pulje – ledinsko ime v Loparju; pumalen (pumalćen) – 1. počasi; ‘Voze pumalen’ – vozi počasi; 2. postopoma; ‘Pumalen, pumalen je peršu h sebe.’ – malo po malo si je opomogel; od ‘malu’; pumije – ostanki hrane; pumilet v izreku ‘buh ga pomile’ – bog naj mu oprosti, naj bo z njim milostjiv; punj – pest; puočet – počit – puočet ut smieha – počiti od smeha; puno – polno, dosti, veliko; sr. ‘puno’, it. ‘pieno’ v istem pomenu; puokalić – 1. naprava, ki poka, v novejšem času tudi moped; 2. rastlina s cvetovi, ki preidejo v mehurast plod, ki poči; Puola – Pulj; od ‘pulje’ (polje); vez s ‘Pulje’ in it. pokrajino ‘Puglia’; puonta – zidarsko orodje z ostro konico za obdelovanje kamna; puont – v zvezi ‘prić v pount’ (prić na čat) – naleteti, znajti se nekje v točno določenem trenutku; ‘Su ga čakale an von je pršu u puont’ – čakali so ga in on je prišel tja prav tedaj; vzporedno z ‘reć u hip’; pupa – dekle, deklica – ‘pupe so gnale pas blago’ – deklice so gnale živino na pašo; vez s ‘pob’; pupić – fant, deček (igrivo); puprimet – poprijeti; pupuc – lahka platnena obutev, copata – vez s hrv. ‘papuče’, besedo najdemo tudi v madž jeziku ‘papucs’?; pur – 1. saj; ‘Se pur živ!’ – saj si živ; 2. kljub temu; ‘En pur ni šlue’ – in kljub temu ni šlo; it. ‘eppure’, ki je enak drugemu pomenu; pura (purica) – puranja samica; purabet – v zvezi ‘ne porabet’ – ne narediti ničesar; purga – čiščenje (črevesa); iz ‘pur’ (čist); purgirat – hitet; purić (purman, dindjo) – puran; purman (purić, dindjo) – puran; purnjavat – porivati; puruoka – poroka; od ‘puna vera’ za razliko od ‘mala vera’, to je obljuba, spremljana s stiskom roke; gl. ‘maroža’; pust – 1. pust, stara navada, vezana za maskiranje, hojo po hišah in nabiranje jajc, norenje; ‘Za pust se buomu mačkorale.’ – ob pustu se bomo našemili; 2. Zakopat pusta – navada, ko dan po pustu zažgejo ‘slamnato šemo’; 3. pustne toruk – torek v 6. tednu pred prvo pomladansko polno luno; od ‘posut’, ‘pusipat’ pepel; veza s ‘papaunica’, verjetno pa tudi z mesecem sečanom – ‘febrajan’ – ognjarjenjem; pustielja – postelja; od ‘stelja’; it. ‘letto’ ima izvor iz zadnjega dela besede ‘(pos)tela’; puštabe – črke – iz ‘šteb’, ‘štet’, iz katerih je najprej nastala beseda ‘šteti’ iz ‘stati’, ‘postati’ – brati so v Istri najprej rekli ‘šteti’ vez z ‘štabilirat’ – ‘ustaliti’ – utrditi, ‘štivirat’ (zložit); put – pot, znoj; putegnet (puterjat) – 1. potegniti; 2. poterjati; ‘Gren putegnu šolde.’ – grem poterjati denar; vez s ‘tor’, ‘tret’, ‘terjati’, ‘špah’; Putpeć – Podpeč, vas pod Kraškim robom – iz Pod peč, pod pečino; putrieba – 1. potreba,  ‘jemet putriebo’ – rabiti pomoč; 2. olikani izraz za opravljanje iztrebljanja (stranišča) – ‘jet na putriebu’ – iti na stranišče, ‘velika, mala putrieba’ – iztrebljanje blata oziroma urina; iz ‘treb’, ‘trebiti’; vez s ‘trieboh’; puzat – polzeti, drseti; sr. ‘puzat’; puzalca – spolzka tla; od ‘puzat’; puš – polž; od ‘puzat’; pužika – polž slinar, lazar; od ‘puzat’; pužled – poledica; od ‘pu’ in ‘žled’;

 

R – rabat – vrsta otroške bolezni, rdečke; rabja – jeza; (se) rabjet – jeziti (se) ‘Su ga rabjale.’ – ‘So ga jezili.’; it. ‘rabbia’; rabota (udarniško delo) – skupinsko delo v vasi, ko se je opravljalo čišenje skupnih cest, odpravljalo naplavine ali druga dela na skupnih objektih; raca – pasma; ‘Pes dobre race.’ ‘Dobra pasma psa.’; ang. ‘ras’ (rasa); radička (jajčer) – regrat; od ‘radeč’, ker so neke vrste rdeče, ‘žareče’; od tu  it ‘rodere’ (žareti); radiga – komplikacija; ra’fošk – vino intenzivne barve in moči, refošk; mogoče iz ‘ra’ (bog) v pomenu ‘božje kapljice’, ki se je kot izraz za vino ohranilo do danes in ‘fošk’, povezan z besedo ‘forca’ (moč); ragač – deček, star okrog 10 – 14 let; od ‘regljač’, ‘regljati’; prim. it. ‘ragazzo’; regola – red, zmernost; ‘jemet regolu’ – biti zmeren; rajs – naprava za zaviranje; (za)rajsat – zabremzat; ramaruon (romar) – spalniška omara za obleke – isti koren kot omara; it. ‘armadio’; rampa – kavelj, škripec – vez z ‘rompin’, ‘ronk’ (Tomažič); rance – ranjki – ‘Rance Toni, buh ga pumile’ – „Rance Toni, Buh ga pomili’ (ob omembi ranjkega se je dodalo ‘buh ga pumile’; mogoče povezano s korenom ‘ra’, to je tistega, katerega duša je šla k ‘ra’, (bogu); rančast – oranžen – iz ‘narančna; randjat (randjirat) – znajti si, pomagati si – ‘Trba da se randjaš san.’ – ‘Treba, da si sam pomagaš.’; se randjirat – znajti se, obrniti se (v smislu pogledati, kako kaj narediti) in stvar urediti – ‘Su se randjirale na druge vije.’ ‘So se znašli na drugi način.’; it. ‘arrangiarsi’ z istim pomenom; rapolat – delati nekaj, najpogosteje manj pomembne zadeve; rashitet – razmetati; raš – rž – angl. rush; rašešen – razsušen – ‘Rašešan čabar’ – ‘Razsušen čeber’, ‘Rašešena zamlja’ – ‘Rasušena zemlja’ – od ‘raz-suh-en’; rašišnja – rast; raška – ostanki grozda, ko se odstranijo jagode – ‘Hite raške na gnuj.’ ‘Vrzi raške na gnoj.’; vez z’ruška’; raškadur – naprava za odstranjevanje jagod z grozda; (se) raskorečet – razkoračiti (se), – od ‘kor’, ‘korak’; vez s ‘koreč’, ‘na koreč’; raspartet – razdeliti zemljo, hrano – od ‘part’ – del; rasvetlet – Buh te rasvetle!; raškat – treti grozde po mreži raške tako, da jagode padejo v badenj, raške pa ostanejo na raški; rašpa – pila; vez z ‘grišpastu’; ratat – zgoditi se; ‘Ka je ratalu?’ – kaj se je zgodilo?   Ravna – ledinsko ime v Loparju in pri Kavaličih; razjaret – razjezit; razrunjet – razmršit (lase); ražinj – del prašičjega mesa, primernega za pečenje v rezinah, ponavadi so ga spekli že na dan kolin, ombolo; od ‘rez’, ‘rezati’, vez z ‘režinj’, ‘bržuola’, vez s sl. ‘reženj’; ražo – ravno z gornjim robom posode; od rezano, ker je kot odrezano v višini roba posode; rebica – ubogo, nebogljeno bitje; verjetno od ‘revica’; reć – reči; ka će tu reć – kaj to pomeni; remen – rumen; mogoče od ‘ra’ od barve boga sonca kot osrednjega božanstva – torej barva, ko ga ima sonce; prim. ang. ‘yellow’ in it. ‘giallo’, ki vodijo do boga ‘Zevsa’ in ‘Giove’ kot osrednjega božanstva, ki je bil prvotno božanstvo, poenačeno s Soncem. Francozi za sijanje sonca uporabljajo podoben izraz ‘Jolli’???; Romunom sosedje pravijo ‘Rumeni’ – ‘Sončno ljudstvo’ – Daci so bili verjetno slovenetsko ljudstvo (gl. tomažič); remengo, jet remengo – iti po zlu; ‘Hode remengo!’ – pojdi k vragu; iz ‘rumenko’, bog sonca, ki je v kasnejših oblikah enačen z bogom strele, npr. lat. ‘Giove’ – od tu ‘giallo’ (rumeno); ries – res; mogoče povezano z IE osnovo ‘ra’ (bog) in ‘je’ v smislu ‘kot to, kar je buh dau) – v smislu tega, kar obstaja; rieson – resen; regula – 1. pravilo, red; ‘Kašne regule imaju?’ – kakšna pravila imajo?;  2. mera; ‘Jemet regulu’ – imeti red, mero, na primer pri hrani, spanju; vez z ‘red’;  regulat (regulirat) – urediti, v red spraviti; od ‘regula’; rendet – prinašati pridelek, dobiček – vez z ‘renta’, ‘rentabilnost’; it. rendere; (se) rendjet – urediti;  znajti se, obrniti se okrog in urediti stvar; repeć – rdeč od vročine – za obraz, ponavadi od bližine ognja ali pa izpostavljenosti soncu; od ‘peć’; vez z zaripel; repenčet – repenčiti se; vez z ‘repeć’; vez z it. ‘repentino’ (v navpičnem položaju); reškitet (rešćat) – reskirat; ‘su reškitale smert’ – so bili v smrtni nevarnosti; ang. ‘risk’ (rizik, nevarnost); (z)ret – z-riti; reš – rž; rieva – reva; ret – riti – ‘Ret pu zemlje’; ‘Hert je začeu ret’ – krt je začel riti; ret – rit – ‘Hode u ret’; ‘Piše ga u ret’ – v smislu, kaj mu zdaj moreš; isti izvor z lat. ‘reto’; režinj – kos (mesa); ‘U šuge sue ble režniće.’ – v omaki so bili koščki (mesa); vez z ‘raženj’; vritnek – brca v rit; ritensko – vnazaj; ‘Hode ritensku’ – pojdi vnazaj; revat (rivirat) – utegnit; vez z ‘riva’, ‘rivat’; it. ‘arrivare’ -‘k  (  ) dospeti’; revišće – ubogo, nebogljeno bitje; od ‘rieva’; riezavca – zapeka v želodcu, zgaga; od ‘riezat’, ker peče, kot bi te nekaj rezalo; ribat – 1. ribati sir, kapus; 2. ribat koga; 2. ribažnik – naprava za ribanje; ribca – del svinjskega mesa; ribitina – zakovica; od ‘ri’ – ponovno in ‘batet’ – tolči; vez z ‘bat’, ‘kumabatet’; ricat – kodrat; rice – kodri; ričast – kodrast; ričće od kostanja; rićiela 1. od grozda; 2. pri obleki – zanka, kamor se zatakne gumb ali druga sponka;  rieva – reva; riviešće – pomilovanja vredno bitje; riga (štrika) – črta; rigat – ko se mački spakuje; rigolanje – globoko oranje ledine; rigolat – globoko orati; rihta – del obroka; ‘Za kusilu sue ble tri rihte.’ – za kosilo so bile tri jedi; vez z ‘rihtat’; rihtat – urejat; nem. ‘rechtnung’; rihteh – takoj, praktično; (z)riknet – rimoline – marelice; od ‘rimene’ (rumene), rumeni sadeži torej; rijavo – rdeče; rikamirat (rokamirat) – ročno šivanje vzorcev; od ‘roka’, ročno delo torej; it. ‘ricammo’ z istim pomenom; rilet – jokat; (se) rindjiret (rendjet) – se znajti – vez z ‘rendet’ – nositi dohodek, pridelek (it. arrangiarsi); rinka – 1. obroč; ?Sue dale bike runku u nus’ – So dali biku obroč v nos (način ukrotitve bika); 2. poročni prstan;  ang. ‘ring’ (obroč); ripca – del prašičjega mesa; rišćirat (rešćirat, reškitet) – reskirat ; ‘une ki ne rišćira, ne profitira’, ‘su rišćale smert’, so bili v smrtni nevarnosti; ang. ‘risk’ (rizik, nevarnosti); rišćo – tveganje, riziko – ‘rišćo, da grejo s cieste’ – skoraj bi šli s ceste – it. rischio, angl risk; rišpet – obzir, spoštovanje; angl. ‘respect’, it. ‘rispetto’; rišpitirat – spoštovati; it. ‘rispetto’, angl. ‘respect’ – iz lat. ‘re-specere’ (nazaj gledati – ‘špiegat’); vez s ‘špija’; se ritat – razposajeno skakati, kar daj prispodobo metanja zadnjice v zrak kot na primer pri teličkih; ‘Peste telća, da se zrita’ – pusti telička, da se razdirja in naskače;  od ‘rit’; ritensko – vnazaj; riva (pozgurca) – klanec; rivirat – utegniti; (se) rizet – neumno se režati, smejati, režati se; rižoljo – zelo dobro in sladko vino; ‘Sladku ku rižoljo’; roboštat (roštat) – ropotati; roč – ročaj; rogilj – ‘vile na tri roglje’; vez z ‘ruh’ (rog); rodolo – valj, frizura z valjčki – ‘Pupa ima rodolće’ – iz lat. ‘rotulus’ – ‘ubruoč’; vez z ‘rulo’, ‘rokel’; Rokava – poleg Rižane glavna reka v koprskem zaledju; deli se na več pritokov, za enega izmed njih – levega – se uveljavlja ime Dragonja (prej je bila Rokava naziv za vse pritoke) – iz rije, ruje, Rokava – glej Tomažič); romar – omara; it. ‘armadio’; rokel – zvitek niti; vez z ‘ruoka’, ‘rićiela’; rompin – kavelj; ropotija – razne stvari manjšega pomena; rosa – rosa, dež – je pala ena rosa dežja – padla je (manjša) ploha dežja; rošca – 1. rožica; 2. bele naplavine na vinu, ki nastanejo, če je vino v stiku z zrakom; ‘je šluo vinu u ruošce’ – roštat (roboštat) – ropotati (kubejsko); rubida – robida; rubidnice – robidnice; iz ‘bode’; ruha – rjuha; vez z madž. ‘ruha’ – obleka; ruk – sunek, napor; Roža – ime, rožast – rožnat; od ‘ruoža’; ruoka – 1. roka; 2. Dobra ruoka – darila, ki so se jih ljudje izmenjali po Novem letu in času Sv. treh kraljev v mesecu prosincu (mesecu priprošenj); ‘Na, tu je za dobro ruoku.’ – Izvoli, to je za darilo; od ‘dobra’ in ‘uruoka’, to je priprošnja; vez z ‘ura’, ‘urok’; vez z it. ‘auguri’ (reći k (ob) uri); vez tudi z ‘vera’, ‘puruoka’, pa tudi ‘rikamirat’; ruoža – 1. cvetica, v množinski obliki ‘ruože’ tudi cvetje na splošno; ‘liepa ku ruoža’; ‘Nese ruože na grob.’ – nesi cvetje na grob; ‘Suhe ruože’ – vrsta cvetja, ki se osuše in tako dosežejo ‘trajno’ obstojnost; 2. ruoža od petelina; vez s sr. ‘ruž’ (rdečilo) – včasih so si dekleta pordečila ustnice in lica tako, da so pomečkala venčne liste rdečega cveta in si s tem osvežila barvo; vez z madž. ‘piros’ (izg. piroš) – rdeč, iz ‘vi’ (ve) – kot in ‘roža’ – kot roža torej; rožar – vrtnica; od ‘ruoža’; Rožina – žensko ime; rožić – rogec; rožić – rožič; ‘Terd ku rožić’; iz ‘ruh’ (rog); rožmarin – rožmarin; iz ‘ruoža’ in ‘mar’, okrajšano za ‘mareske’ – morski – gl. Tomažič; ruba – 1. blago, potrebščine; ‘Ćepet rubo’ – kupiti potrebščine; 2. potrebščine, stvari; ‘Ruba ni maj srota.’ – če kaj imaš, je vedno dobro; ‘Te imaju dobro rubo’ – tu imajo kvalitetno blago; 3. ‘prić na rubo’ – priženiti se na kmetijo; 4. stvar na splošno; ‘Sue se kriegale en te rube-‘ – so se kregali in take stvari; 5. ‘Je bla ena ruba!’ – je bilo tako, tako, ena srednja stvar;  6. Izraz za pretiravanje, pa tudi nevšečnosti; ‘Suo ble rube, naš!’ – smo imeli velike nevšečnosti; ‘Rube za ne vervat’ – neverjetne stvari;  it. ‘roba’, sr. ‘roba’;  rucat – izpakovati se; ‘mi se je rucalo’; rud – rod, rodovina; vez z ‘rodet’; ruh – 1. rog; 2. rogu podobna izboklina; ‘me je ratau en ruh’; 3. izraz za zanikanje; ‘kazet ruge’ – gesta v znak obrambe proti uroku ali zli nameri; ‘Ruge!’, ‘Ruge je ries!’ – vzklik pri neodobravanju; ruk – sunek; ‘Narede še en ruk’ – potrudi se še malo; ruklja – ruklja; it. ‘ruccola’; rulo – težki stroj valjar – iz lat. ‘rotulus’ – ‘ubruoč’; vez z ‘rodolo’, ‘rokel’; Rumenka – ime za kravo; rumpat – tolči, tepsti; runjet – mršiti lase; ruška – lobodika, še posebej njeni podmladki, ki se spomladi pobirajo kot šparglji; rušpido (grišpasto) – hrapavo; iz ‘ružet’, ki posnema glasove drgnenja, vez z ‘rustico’, ki pomeni na grobo izdelan in ‘ruvido’ hrapav kot npr. glas; rut (rjovet) – rjoveti; ruzno – rjasto; ‘Želiezo je zaruznilo’ – likalnik je zarjavel; vez z ‘rjavo’ (rdeče), razjedati, korozija (rja it. rugine); (o)ružet – drgniti – iz posnemanja glasov pri drgnenju

 

S – sablon – pesek; od vsipati se, teren, ki se vsipa – ‘sipalon’; Pr Sablona – ledinsko ime; sagovje – žajbelj; od ‘sežgati’ v času kuge – gl. Messege – ‘Narava ima vedno prav’; Saja – potok pod Loparjem (po avstrijskih katastrskih kartah) – iz šumeti in zvokov, podobnih šumenju, ko je potok močno narastel, podobno kot pri ‘šijonu’, ‘šimidieli’; saklen – volne, narejen iz surove volne; ‘je vobu saklene hlače’, ‘obul je volnene nogavice; sakramenski (sakramentadi) – za poudarjanje vsebin, šmentani; ‘sakramensko delo’  – šmentana reč; samilj – 1. semenj; 2. vaški praznik s semnjem, npr. Marežganske samilj v oktobru mesecu; vez z ‘melj’, ‘mlet’, ‘se mlet’; sapa – zrak; ‘Nimen već sape.’ – nimam več zraka, sape; vez s ‘sopet’, ‘sopele’ (instrument za igranje); sarabot – srobot; vez s ‘saramenta’; saramenta – odstrižene veje vinske trte; vez s ‘sarabot’; sat, satovje – čebelji sat; scanje’ – seč, urin; scavnica – voda, v katero se odtekajo fekalije; sćep – skupaj; ‘je šlo mlieko sćep’ – mleko se je sesirilo; iz ‘s’ in ‘ćep’ – na kup; sćutna – skuta; od ‘sćep’, ker se skuta naredi, ko gre mlieko sćep; sečan – zimski mesec, kot drugi mesec, ki je bil dodan za časa … februar; verjetno od ‘sieć’, (sekati) kot pripravi na pomladanska dela (odpadni les se je sežigalo in pepel potresalo po njivah; od tu tudi latinski ‘febbraio’, ki dobesedno pomeni ‘vognjajo’ (kurijo); vez s pustom in pepelnico; vez s ‘sečnja’, ‘seča’;  seč (scanje) – seč; sečan – staro ime za mesec februar; od ‘sek’, sekati’, ime za čas, ko so torej čistili polja in sekali podrast; kasnejši izraz ‘februar’, it. ‘febbraio’ – izg. ‘febrajo’ dobesedno pomeni ‘ognjarijo’ – sežigajo podrast; v istem času sovpade tudi ‘papeunica’ – pepelnica, v sedanjem pomenu pustna sreda, ko se zažge pusta; (u)selen – zmeraj, stalno, vedno; ‘Su šle za selen.’; -so šli za vedno; vez s ‘stalen’; semilj – sejem, vaški praznik, npr. marežganski semilj – iz  ‘melj’, ‘mleti’ zaradi velikega vrveža; senčna – senčno območje; semplič – enostaven; ser – sir; ‘bareta na siri’ – baretka; serce – 1. srce; 2. drugi izraz za tisto, kjer biva čustvo kot intuitivno vedenje v nasprotju z razumom; ‘Moje serce’; izraz za zares drago osebo; ‘Mi je šu sis serca’ – Je naredil nekaj, zaradi česar je izgubil mojo naklonjenosti; ‘Nima serca’ – nima usmiljenja; ang. ‘heart’, nem. ‘hertz’; povezano z besedo ‘sredi’ kot nekaj, kaj je v sami sredici kot bistvo nečesa in objeto in varovano z ‘zaščitnim oklepom’ – prim. it. ‘cuore’ v odnosu do besede ‘kuorta’ (zaprt zasebni prostor pred bivališčem/i); vez z ‘ušeć’; serčun – pogumen v smislu sile, ki jo ima nekdo, ko sledi svoji veri (in ne le razumu); ‘serčun’ je na primer nekdo, ki si upa zoperstaviti se sili, ki je večja od njega, ker ve, da je to prav in iz tega dobi moč; ‘Je bil serčun človuk’ – bil je pogumen človek; od ‘serce’ kot izvora vere, moči in vztrajnosti v nasprotju z razumskimi odločitvami; serk – sirk; sirkova metla; (u)ses – usesti se; ang. ‘sit’, it. ‘sedere’; sibuota – sobota; mogoče od ‘se buota’, to je dan, ko se ‘gliha’, trguje, saj so se še pred kratkim vrstili stalni semnji, ki so se odvijali največkrat na sobotni dan; vez z ‘bot’, ‘betola’ (gostilna), ‘bitiega’; sieć – sekati; vez z ‘miesuc’, ‘sečan’; Serićevca – kraj med Kavaliči in Sv. Antonom (mesto, kjer se srečajo poti); sikalca – priprava iz kanele za sikanje vode za otroke; sipe – kalamarom podobne ribe, ki imajo ob strani po eno belo ‘ploščico’, uporabljali za čiščenje  peresa; Sivoc – ime za junca ali vola; sjat – sejat; skarljup – skorja, smetani podobna skorja na vrh tekočine; skars – pomanjkljivo; angl. ‘scant’; skarsija – pomanjkanje; skonzaravat (šćušat) – z zvijačo skušati nekaj zvedeti; skopet – s kleščami ‘preščipniti’ kanale pri modih, da bik postane neploden in se razvije v vola – vez s skopneti, ščip, ščipniti; skrivšen – skrivaj, skrivoma; skupšćina – skupnost;  slak – plezajoči plevel, lahko tudi gojeno cvetje; slabo – slabo, zlo, hudo; ‘ne dielat slabo’ – ne delaj hudega;  slap – hudoben, bolan; ‘Slap človok’ – hudoben človek; ‘Stuji slabo’ – bolan je; vez s ‘sliep’; slebovje, slep, Slepotje, slezen – vranica; slezet (mezet) – ko voda počasi pronica skozi neko maso, npr zemljo; inačica od ‘suzet’ (solzeti); služet – služiti; ša šosebej nanašajoč se na otroke, ki so odšli k premožnejšim družinam, da so si z delom prislužili hrano in obleko; ‘Je služla tri lieta’ – tri leta je služila; smešnica – vic; smetna; skrljup (ut mlieka) – plast, ki se naredi na neki tekočini, ko stoji nekaj časa (npr. na kisu); smetana; smokva – figa;  iz glasu ‘cmok’, ki nastane, ko pade na tla mehka stvar in se raztrešči; vez z ‘cmok’ (poljub), ‘cmoknet’ (dati zaušnico); snaga – čistoča; (o)snažet – počistiti, pojesti; snjubet – snubit; vasovat; snuće (snućer). – sinoči; sopele – glasbeni instrument – od sapa – E. Zonta; sopet – loviti sapo, sopihat, biti zasopel; od ‘sapa’; spakavat – spakovati se; spamatet – spametovati se; sparet – prevreti; sparina (uparca) – sopara;  spunet  – spomniti se, izmisliti si; sporade – zaradi; sprotivun bet – biti proti; sprožet stvar – začeti neko stvar; (se) spuznet – zdrsniti (se); srap (svrap) – garije; ‘Se drži ku srap’; vez s ‘srbeti; sreća – sreča; od ‘s reć’, skupaj reči, torej reči v pravem trenutku;??? srieda – sreda, dan v sredini tedna; madž. ‘szerda’ po slovenskem izvoru; pri Italijanih je to Merkurja dan; pri Angležih je ‘Wednesday’ posvečen bogu ‘Wodenu’ (Vodanu); srtalić (kopalić) – mala motikica; srtau (kopalić) – mala motika ; stajet – vzhajat, npr. kruh; stat – stati, nahajati se v določenih pogojih (še posebej v navpičnem položaju) ali na določenem mestu – ind-evr. osnova, iz katere izhajajo besede: ‘štacjon’ – v slov. ‘postaja’ it. ‘stazione’ in ang. ‘station’ izg. ‘stejšn’ ter ‘štabile’ – stabilen (it. ‘stabile’, angl. ‘stable’ izg. ‘stejbl’), ‘šteti’ – ‘stožje’ – ‘stavba’; star – 1. star; ‘Ta je star, une šae stareje.’ – ta je star, tisti pa še starejši; 2. ta stara, ta stare – tašča, tast; 3. Staro lieto – zadnji dan v letu, Silvestrovo; Starc – ledinsko ime v Loparju, kjer se nahaja velika skala; tam je tudi stalni izvir z vodo; vez s ‘strina’, ‘Svarun’, ‘Starun’; stat – prestajat počutiti se – ‘stojin slabo’ – počutim se slabo – oblika se je ohranila v it. jeziku – vez z ‘prestajati’; stat – živeti, bivati – stojijo v Kopru – živijo v Kopru (oblika se je ohranila v it. jeziku) – vez s ‘stalno’, ‘stalnost’, ‘ustaliti se’, ‘nastaniti se’, ‘stanovitnost’, ‘ustaljenost’; starikav, starmano – trhlo, preperelo; od ‘star’, vez s ‘tarma’ – insekt, ki živi v lesu in povzroči, da zgubi trdoto in se spremeni v prahu podobno snov; stelja – suho listje in slama, ki se je uporabljala za pod živali, da so počivale načistem in toplem – ;izvor za ‘postelja’; stenj ; od ‘tinjati’ (svetiti) – gl. Tomažič); steplet – pogreti; od ‘teplo’, ‘toplo’; od tu tudi it. ‘tiepido’ (mlačno); stiskat – 1. stiskati; 2. štediti; stišnjen – 1- stisnjen; 2. skop; ‘Je biu stišnjen človok.’ – bil je skop; stjena – skala; izv. mogoče os stoječi (večji) kamen, angl: stone -stoun- kamen; stišnjen – skop; stopenja, bet na ene stopenje – biti v dobrem položaju; stožje – močan visok kol, visok cca 6-7 m, okrog se je zlagalo seno na kopo – vez s ‘stati’ in ‘stožer’; Strane – Ledinsko ime na kavališkem hribu, ki gleda proti Loparju; sriebat – glasno srkati tekočino ali hrano – ‘Utroce sue sreibale župu.’ – iz glasu, ki nastane pri srkanju – vez s ‘šugo’; strieć – streči, postreči – pomenska zveza z gostovati, izhodišče ‘k-osti’, ‘estere-či’?; strieha – streha; ‘strieha sis slame; sis škerl’; vez s ‘krov’, (angl. ‘roof’ (izg. ruf), iz stare st. ang. ‘hrof’), pa tudi starega izraza za ploščat kamen ‘tol-men’ – koren ‘tol’  – ‘tav’ je tako osnova označeanje ploskih površin – ‘taverna’, ‘tavolac’, pa tudi naš ‘stol’ (srb. ‘sto’ – miza) in streha (‘s-tov-krita’); iz iste osnove tudi it. ‘tetto’ in madž. ‘teto”’; strina – teta, spoštljivi nadevek za staro žensko na isti ravni ki ga ima moški ‘barba’ – ‘kan greste, strina Pepa?’ – ‘Kam greste, teta Pepa?’ (od star, star-ina v dobrem smislu – ženski pol od ‘staroc’ – starec, imenovan ‘barba’); stržen – notranji trd del debla; su – sol; ang. ‘salt’, it. ‘sale’, mak. ‘so’; ime mesta ‘Solun’ ima verjetno ta izvor; slano – slano; slano plaćet – drago plačat; posolet – 1. posoliti; 2. izgubiti; 3. potesti s soljo podobno snovjo, npr. z umetnim gnojilom; ‘Je malu pusolu trte.’ – je dodal trtam malo umetnega gnojila; sud (šold) – denar – iz istega korena kot ‘zlot’, iz ‘svetiti se’, ‘šajnat’ – gl. Tomažič (angl. ‘shine’ izg. ‘šajn’) iz katerega izhaja tudi ‘zlato’ – beseda se je ohranila v it. jeziku ‘soldi’; suj – svoj; ‘suj človuk – naš človek’; ‘san suj’ – poseben, samosvoj, ki se drži sam zase; suo (suojo) – so; stari ustni viri omenjajo obliko ‘suojo’; ‘Suojo ble srećne’ – bo bili srečni; vez z it. ‘sono’; supa – 1. rezina (kruha); ‘Zriezat kumper na supe’ – zrezati krompir na rezine (tudi na kose, primerne za sajenje); 2. supe frančeže – sladica – presušen kruh, namočen v mleku in jajcih in spečen na olju; suza – solza; (se) suzet – solzeti (se); inačica od ‘slezet’; sužen – sužon; sužna – popolnoma obvladan zaradi prekomernega dela in skrbi; svekrva – tašča; od svoj, gl. Tomažič; sviet – nasvet; ‘ti ne dan svieta’ – ne svetujem ti tega; sviet – 1. svet; ‘Vas sviet je biu njegov’ – ves svet je bil njegov; 2.ljudje – je blo doste svieta – je bilo veliko ljudi; 3. zemlja – imaju doste svieta – imajo veliko zemlje; vez z ‘ves’, ‘vas’, ‘vesolje’; svetlen – ob svetlobi; svisla (množ. oblika) – stranski steni pri istrski hiši; ‘Svisla su se zriknila.’ – stranska stena se je izbočila; svitek – v krog zviti kos blaga ali prta, ki služi kot podlaga pri nošnji težkih bremen na glavi;

 

Š – šacat – ceniti v trgovskem in osebnem smislu – ‘krava je bla šacana za 300 dinarju’ – kravo so ocenili na 300 dinarjev; ‘ta človok je šacan’ – ta človek je cenjen; vez s ‘šenšal’; šadre – raztresena, namarno opravljena oseba – je ku eno šadre; šajer – kamniti okvir pri oknih in vratih; vez s ‘škaja’, ‘kava’ (kamnolom); šafet (ujet); Šaleš – kraj v Istri; šališ – ravna (s kamnom) tlakovana površina; šampanje stara vrsta namiznega grozdja; šandole – sandale; šašin – 1. ubijalec, zločinec; 2. vražja oseba, tudi v smislu sposobnosti; 3. ljubkovalni vzdevek za živahnega otroka; iz ar. ‘hashshashin’ – uživalec hašiša; Šavrin – naziv, s katerim so prebivalci spodnje in notranje Istre imenovali prebivalce iz zaledja Kopra – verjetno iz ‘šrajanje’ – ‘torej Šrajin’ – ki samo izhaja iz zaznavanju glasov tuje govorice podobno kot ‘žlobudranje’, ‘šinšur’; Šavrinka – tako so v notranji in spodnji Istri rekli ženskam in dekletom, ki so prišla po jajca in druge stvari, s katerimi so trgovale; (se)šćabet – se spoprijet, kregat; šćjat – sorta; ‘Usake šćate’ – vseh sort; šćet kruh – navaden kruh brez kakršnih koli dodatkov; obratno od koncan kruh; šćiv – tisti, ki ne mara jesti, nasprotno od ješč človek, jedec; iz ‘š’, nikalnice in ‘ješčiv’; šćopnet – crknit; zv. od skopnet, npr. sneg, pa tudi luna; vez s ‘skopet’; šćušat –  skušati izvleči informacije na prikrit način; šćužnja – izgovor; šedet – posedovati; (k)šeftat – trgovati, prekupčevati; šekat – dražit; šelen – zelena; šemencini – drobni žebljički; od seme, semenčki; šempjo – bedak; šempjat – mamiti, motiti; šenk – darilo; šenkat; šenšal – senzal, posrednik; šentiment v kletvici ‘striela te dare u šentiment’; šepicat – okopavat – izv. verjetno iz glasov, ki jih oddaja motika ‘hop’ ali ‘šap’ in je istega izvora kot it. ‘zappare’, ‘zappa’ – motika; šerok (šorak) – širok; šeš (šuš) – ko v sušnem času pade rahla rosa dežja, ki nakazuje, da se bo suša še nadaljevala; šešet – sušit šešet ure – zgubljat čas; izvorno mogoče od glasu, ki nastane pri teptanju ali mrvljenju suhega listja; šešnek (ušesnek) – netresk; od ‘ušesa’ (uho); šešnjat (listje) – šušljati; ‘U germe za zašišnjalu.’ – V grmu je zašušljalo; (se) šetat – sprehajati se; šfogirat – dati si duška – iz ‘fogn’, ‘vogn’ zaradi ognjevitega odzivanja; šibjoti – vrsta drobne testenine – od koščkom palice podobni testenine, iz ‘šiba’; šibovna – šibje; šigon – velika žaga, dolga ccq 1,30 cm, ki jo na vsaki strani vleče po ena oseba; iz velika žaga, žagon; šiguro – gotovo – izv. ind-evr. it. sicuro, angl. ‘sure’, izg. ‘šur’, ‘to secure’, izg. ‘tu secjur’; ‘šiguro, šiguro će bet’ – zagotovo bo tako; šigurirat – zavarovati; šijora – gospa; šijuon – močan veter z dežjem ali točo – neurje; tudi silovita oseba; ‘je perletu ku an šijuon’ – je prihrumel kot vihar; od šumečih zvokov, ki jih povzroča neurje z močnim vetrom; vez s ‘šemet’, ‘Šimidiela’, ‘Saja’; šimoline – stranski produkt pri mletju žita , ko je moka zmešana skupaj z otrobi – iz ‘zmleti’ in ‘zmešati’; šina – tračnica, proga; šinšur – hrup – iz posnemanja glasov pri hrupu, še posebej pri glasnem govorjenju – ‘ne dielat šinšurja.’ – ne delat hrupa; vez s ‘šrajat’, ‘Šavrin’; šintar – iznajdljiva, živa oseba, ki vrta in najde, dela nemir; 2. ljubkovalnica za otroke –  vez s ‘šenšal’ (mešetar, ‘senzal’), ‘šuntat’;  šišilo – sušilo; šiva’nje – šivanje; šjal – šal; šjarpa – kravata, šal; šjora – gospa; od ‘šoraja’, ki proizvaja glasove, iz katerih izstopata črki ‘š’ in ‘r’ – gl. šinšur; škabel – nočna omarica; škafa – kamnito pomivalno korito; tudi pomivalno korito; škaja – manjši neobdelan kamen; vez s ‘kamje’; mogoče tudi ‘škarto kamje’, ‘škuja’ (luknja);  škale – stopnice – angl. ‘the scale’, izg. ‘skejl’ it. ‘le scale’; škaler – lestva podobna dodatka za voz kot osnova za nakladanje sena; škalciet – del škropilnice na koncu cevi, ki uravnava moč in razpršenost curka; škalin – stopnica; škalon – lestev v obliki črke ‘A’, v uporabi predvsem pri obiranju sadaja in obrezovanju dreves; škancija – starinska polica za krožnike in drugo posodje; škandal – 1 zmeda, nemir; 1. ljubkovalnica za otroke; škarcirat – šaliti se; škerco – šala, tudi izzivanje; škarpada – s kamenjem utrjena osnova poti; škarpjon – škorpion; iz škarpa, ki živi v škarpi, pod škrlo; škavirat – polagati kamne tako, da nastane ravna površina; ‘sue škvirale kuortu.’ – so utrdili dvorišče s kamnito podlago; vez s škaje; ‘škerle’, pa tudi ‘kava’ (kamnolom); škola – cedilo; školat – cediti; škant – glasbilo, brenkalo; ‘fanti, ki guode na škanti’ – rimanica; škaršela – žep; škart, škartirat – odstraniti zaradi napake ali nezadostne kakovosti; škartoc – papirnata vrečka; škavaca, škavacera – smetišnica; škavacin – pometač; škavec – skisano vino;  Škedenc – ime za izvir vode – ime ‘Škedenj’ izhaja nemara iz istega korena; šklinkat – proizvajati zvoke kot npr. tistih, ki jih povzročajo kovanci pri dotikanju; iz zvokov, ki jih proizvajo manjši kovinski predmeti pri dotikanju; šklinkalić – kovanec manjše vrednosti; šklop – puška; mogoče po zvoku, ki nastane, ko  ‘zapremo’ puško; it. ‘schioppo’; šklumpat (tombolat) – stresati steklenico ali drugo posodo s tekočino tako, da se le ta premika; škombre – skuše (po slov. slovarju);  škramolinči – suhljat otrok, človek; škraenje – senca; škrba – škrbina; ‘škrba vrba’ – ljubkovalnica za otroka, ki je izgubil zob; škrbast; škrbina; škrgat – škržat; škerla – ploščat kamen, ki se je uporabljal za tlakovanje kuorte in pokrivanje streh, krove; ‘Krou  sis škerl.’; iz ‘skerola’, iz osnove ‘ker’, ‘kerov’ (sorodno z osnovo ‘tav’, ‘tov’ – ‘tavela’ in ‘stol’), iz katere izhaja tudi ‘krov’, ‘kriti’; vez s ‘skodla’ in ‘škavirat’, gl. tudi ‘streha’; škrimulinčić – suhljat deček; škerlica  – kamnita tablica za pisanje; Škrline; Škrli’ca; škodela – skleda; škola – cedilo; šklop, škrabatulja; škrpelj; škršela (garžet); škruofat – špricat – škruofat terte, vez s kropet; škuorja – skorja, npr. pri polenti (ko se na kotlu ustvari skorja in odstopi od kotla, je polenta kuhana; ang. ???, sr. ‘kora’; škurasto – temno; angl. ‘to scare’ – potemneti preko segrevanja; škurja (žlajga); škuro – polkno; škuro – temno, nasprotno od ‘ćaro’; šlape –  natikači; iz ‘lap’, glasu, ki nastane pri ploskem udarcu; vez z ‘lop’, ‘lopniti’, ‘zašlatat’; (za) šlatat eno – primazati eno, dati eno; iz ‘lap’ (‘lop), glasu, ki nastane pri ploskem udarcu; šljutast – norčav; šlekat – jecljati; šmokavca (šmrkelj), šnjofat  – 1. njuhati (tobak); 2. vohuniti; od ‘nusati’ in ‘duhati’, to je vleči zrak skozi nos; šnops (trapa) – žganja; šoja – ptica, ki oddaja vreščeče glasove, šoja; šold – denar; šoma – volumen, prostornina – doste šome – veliko stvari, ki zasedajo veliko prostora – vez s ‘suma’, angl. ‘sum’, izg. ‘sam’; šorak (šerok) – širok; šortak – peta pri čevlju (tudi tak); špah (konap) – vrv; ‘Zveže sis špagon.’ – zveži z vrvjo; vez z ‘upasat’, ‘upasevnica’, ‘putegnet’; špažić – vrvica; špandat – potrošit; od odšpenet – odpet, odpreti (mošnjiček); špecetine – jed s koščki pečenega krompirja in mesa; špica, špice (čipke); vez s ‘špič’; špič (v besedni zvezi ‘na špič’); ‘Ima postole na špič’ – ima čevlje z ostro konico; vez z it. ‘auspiccio’ v smislu nekaj reči ali narediti v posebnem trenutku; špičast – koničast; špičaste takće – tanke pete; špičet – šiliti, ostriti konico; ‘Je špiču kuce.’ – je ostril konce kolov (npr. pri akaciji); Špičić – rodbinsko ime v Kavaličih; špikulirat – šparat, varčevat, štantat (lahko se zgodi ali pa ne), šparat – varčevati, angl. ‘to spare’; šparavon (varčen, skrben); šparger(t), špargert, šparon, špeža, špeže (izdatki), špežić, šparga, špargert, špaš (na špaš, za špaš), štavt, špega ogledalo; (se) pošpegat – na hitro ali s strani pogledati (se); špeža – blago, jestvine – od ‘špendat’, to je ‘udšpet (mošnjiček)’; špeže – stroški – jemet špieže – imeti stroške; špica (puonta) – vrh, konica – ‘Se je zlomila špica.’ ‘Se je zlomila konica.’; 2. drobni vrhovi vej – ‘Nabare špice za voginj.’ – ‘Naberi vejice za ogenj.’; čipka – ‘Dva metra špic.’ – ‘Dva metra čipk.’ – od ‘pik’, vez s ‘pikat’, ‘špuonta’; Špicja – Debeli rtič; špič (v izrazu ‘na špič’) – špičast, ki se končuju z ostro konico; špičast (na špič) – ki se končuje z ostro konico – ‘Ima špičaste take.’ – ‘Ima ostro peto.’; špićel – mali košček zemlje; špičet – ostriti, šiliti – ‘Lapaš je za ušpičet.’ ‘Svinčnik je treba ošiliti.’; špikilj – vrh, zaostren konec nečesa; ‘Sue dale bandero na špikilj.’ ‘Na vrh so pritrdili zastavo.’; špiega – ogledalo; it. ‘specchio’; (pu)špegat – pokukati, pogledati (v ogledalo) – ‘Je pušpiegal u pisanko.’ ‘Je pokukal v zvezek.’; ‘Se je pušpiegala in pupravla lasće.’ ‘Se je pogledala in popravila lase.’ – vez s ‘špija’; špija – izdajalec – iz ‘špilja’, v smislu kukati skozi luknjo – ‘škuja’ v osrednji Istri izraz za luknjo; špila – sponka za lase, okrasna sponka za na prsi – iz speti, pripeti; špina – 1. vodna pipa – ‘je piu vodu s špine’ – ‘je pil vodo s pipe’; 2. zamašek (veha) pri sodu; špinel (tudi špinjolet) – cigareta; špinjolet – cigareta; šponta – injekcija – od ‘puonta’ – zašiljen konec in prej od ‘pik’, ‘pičnet; (za) šport – (za) lešt, razvedrilo; špotat, (zašpotavat); špukat (koščice), šrajat – govoriti – izvorno verjetno kot posnemanje glasov tujega jezika – iz ‘šorajat’, tj delat ‘šinšur’ – hrup, prim. ‘šijon’, škrabtet’ – kakor je melodija prihajala do drugih ljudstev; kasneje prevzeli naziv za same sebe; šta – ukaz, da se žival ustavi (izvor za stati, šteti, štacjon – postajo, štajon, štetje – postanki, puštab) – it ‘stare’, angl. ‘to stay’ – izg. ‘stej’; štacjon – 1. postaja; 2. Na Štacjuone – pri stari želežniški postaji v Škocjanu v Kopru; od ‘stat’; ang. ‘station’, it. ‘stazione’; vez s ‘staja’, ‘štala’;  štajuon (ura, cajt) – letni čas, sezona, čas za delanje česa – je štajuon za sadet, za pobirat; ‘Zdaj ni štajuon ut čarešenj’ – sedaj ni čas češenj; od ‘štej-‘ in ‘uon’, ki označuje večjo stvar, ‘veliko štetje’ torej v nasprotje z malim štetjem, tj. mesecem; it. ‘stagione’, angl. ‘season’ v istem pomenu;  štala – hlev; od ‘stati’ v smislu, da so se ljudje nekje ustalili in se zaščitili;  angl. ‘a stable’, it. ‘stalla’; vez s ‘staja’, ‘postaja’, ‘stabilen’; štanj – 1. ki tesni, nepropusten; ‘Karatu je štanj.’ – sod tesni; 2. močan; ‘Je še štanje.’ – je še močno, trdno; ‘Je štanj hmat.’ – je močan, premožen kmet (sr. ‘imućan’); ang. ‘staign’???, vez z it. ‘stagno’ (puč, kal); štanjak – vedro; (za)štanjat; štavt – izgled, podoba; ‘Nima štavta’ – nič ne kaže; Striela te dare u štavt – Strela naj udari v tvojo podobo; od ‘stat’, tega, kar obstoji; Štela – ime za kravo; štemat – 1. rad imeti; 2. se štemat – biti zadovoljen; ‘Suo se štimale, da ki imaju za jes’ – so bili zadovoljni, srečni, da imajo kaj jesti – od ‘s-‘ (v smislu bližine) in ‘jemet’, torej ‘rad jemet’ – v it. se je ohranilo v pomenu ‘stima’, ‘stimare’ – ceniti, ki ga ima naš ‘šacat’; štemat (zidarsko delo), štepat (zaštepat) – šivati, zašiti, zakrpati; od ‘šteh’, ‘štehat’, delati šive torej;  gl. ‘šteh’; šterna – obzidani vodnjak; ‘Kalat vodu sis šterne’ – vleči vodo iz vodnjaka; vez s ‘štanj’ (ki tesni in ne spušča vode); štih (tudi šteh) – šiv; od ‘step’, ‘stop’ (stopinja) kot osnova premikanja; vez s ‘stat’ in ang. izrazom ‘step’ (‘korak’, ‘stopinja’); štimancja – zadovojstvo (je biu rjau ut štimancje – je bil rdeč od zadovoljstva); štet – šteti; od ‘stat’, ker so bili na začetku to postanki kot na primer kasneje pri rožnem vencu; vez s ‘puštab’, ‘štajuon’; štivirat – zložit po velikosti, npr. paradižnik?, štok (frmenton), štomeh – želodec; štorlat – zavajat, nekoga skušati okrog prenesti tako, da mu govoriš in govoriš; štorto – krivo; štraca – cunja, ‘brisat prah s ‘štraco’; štrace – perilo za prat, oblačila – ‘daj prat štrace’, ‘pušešet štrace’; štraja – stara zastarela trava za steljo (izvor iz stara trava?); štrafaniće – cunje, kosi perila in obleke manjšega pomena; štramac, štrcat – škropit, rahlo deževat – „Je začelo štrcat“ – začele so padati prve dežne kaplje; štrčat – štrleti; štrika – črta, meja – srajca na štrikce; ‘je pau na štrike’ – so ga ustrelili na meji; štrk, štrpača, štrpat (Štrpanje, Štrped), štriga, štrigarija; štrkalca, štrknet, štroliga, štroligo – oseba, ki vidi v prihodnost in ima druge nadnaravne moči; štrukilj, štrukirat mineštro (zmečkati fižol v mineštri), štubja – pozno posejana koruza, ki ne obrodi sadov in se za hrano uporablja le stebla; iz stebovje; štrkat – štrkalca – ; štuf (štef) – naveličan – iz glasu ‘uff’, ‘uffa’, ki nastane pri naveličanem vzdihanju; štuk – omet na stropu – ‘U kambre so nardile štuk’ – V spalnici so strop ometali z malto; štukat – podaljšat, združiti dva ali več (dolgih) predmetov, npr. vrv; – ‘Mama ji je doštukala rokave.’ – Mama ji je podaljšala rokave; štukirat – pleskarski popravki ometa; štura – osrednja os pri vozu, ki po zadnjih kolesih nadaljuje še cca 80 cm in na kateri je mogoče sedeti in se peljati; Šturok; šturlast, šturlita, šturlo (šempjo, štupido), tudi glagol ‘štorlat’ – bedak; šturuk, štupido, štupideca (šturlita’) – neumnost; šugo – omaka – ‘šugo s pomidoro’ – paradižnikova omaka; ‘te brieskve nimajo šuga’ – te breskve niso sočne – iz ‘suk’, glasu, ki nastane pri srkanju, iz katerega izhaja tudi ‘sok’, it. ‘succhiare’, ‘succo’, angl. ‘to soak’ izg. ‘sovk’ – vez s ‘pašta-šuta’ – ‘pašta sis šugan’; šulke – 1. neprekuhani ‘svaljki’ pri beli moki – ‘Šulke hite prasce.’ – Svaljke daj prašiču; 2. mlečna jed iz bele moke, zavrete na mleku – ‘šulke so ćuhane’ – šuljki so skuhani; šulen (postu) – čevelj; šuntat – ščuvati – ‘Du te je našuntau?’ – kdo te je naščuval? – sin ‘napuomat’ – z ‘puonta’ v smislu vzpodbadanja – vez s ‘šintar’; šulne – čevlji; šuola – šola, nauk, poduk – ‘tu naj ti buo šuola’ – ‘to naj ti bo v poduk’; šur – zamašek iz plute, pluta – ‘šandole s šura’ – sandali s odplatom iz plutovine; šurtak – peta; (vez s ‘tak’, ‘takić’ – ‘nuose takiće’); šušta – vzmet, zadrga – iz glasov šešljanja, ki so bili prisotni pri ‘pajariču’, predhodniku vzmetnic; šuštanca – močna, hranilna jed; ‘Poje malu šuštance.’ – Pojej nekaj hranilnega (ne le lahkega, nehranilnega; it. ‘sostanza’ iz ‘spodaj, pod stati’; švah – šibak, brez moči, nasprotno ut ‘moćan’, ‘forte’; ‘son švah’ – se počutim šibak; iz ‘š’ – brez in ‘vek’ kot pri izvoru besede ‘človek čelo vak’ – v smislu ‘moč’, gl. Tomažič, biti brez moči torej; švahust – onemoglosti, slabotnost, bet švahuston – iz ‘š’ – brez in ‘vek’ – moč, gl. Tomažič, biti brez moči torej; šverknet – z bičem ali s šibo oplaziti; švicar (švicara) – splošno ime za pasmo goveda manjše rasti in rjavkaste barve v nasprotju z ‘istrjani’; ‘Švicare sue ble dobre za mlieku.’ – krave švicarske pasme so bile dobre mlekarice; šviret – urinirati z močnim curkom: od glasu curka vode v povezavi z ‘zvirat’;

 

T – tabak – tobak; ni vredon enu pipu tabaka; taca – sesekljan špeh, česen in peteršilj za zabelo mineštre, fižola in podobnega; (za)tacet – za mineštro – zabeliti mineštro s taco; tacat drva – sekljat drva; tak – peta pri čevlju; iz peta, petak; vez s ‘Patahe’, zaselkom v Trseku, ki je z geografsko lego spominja na peto; takat – začeti; takat – lepiti; taknet (staknet, potaknet voginj); taknet jeglo; tako – vtičnica; talar – ploh za tacanje tace; iz ‘tav’ (‘tov’), ki označuje plosko površino; vez s ‘stol’, ‘tavela’, ‘tavolac’; taler – leseni okvirji pri oknih; tamparanje, tapa, Na tape – počivališče, vprašaj kje in če je bil tam kakšen topol !!!(Tapola? Tapolca; Topolovec); tarina (terina) – široka keramična skleda; ‘tarina sis zamlje.’ – keramična skleda; iz korena ‘tav’, ‘tev’, ki označuje plosko površino, iz katerega izhaja tudi ‘tavela, ‘tavolac’; tarma – insekt, ki živi v lesu, mesu; tavela – zamljene (glinene) plošče za zidanje; vez s ‘cegola’, ‘cegou’ (poln zidak); taverna – stavba pri morju v Kopru (za puščanje živali, ko so šli v Trst?, hrano?) – (etim: taberna – lat: koča, lopa, stojnica), vez z ‘tavela’ (tj. opeka ali ‘ciegel’), ‘tabela’, ‘tavolac’, verjetno po ravni ploski strehi, ki je značilna tudi za lopo; tavolac – oprema za voz ploske oblike, ki služi za prevažanje občutljivejšega tovora v kašetah; tavžent – tisoč; angl. ‘thousand’; te (lete) – tule; teća – nizek lonec, ponev, kozica; (se) telet – teliti se, tendet – vzdrževati; teplet – segreti; (s)tenfat – pripravit, še posebej za hrano; tepido – mlačno (od teplet); terat – goniti; ‘So jeh terale da dielaju.’ – so jih gnali, da delajo; od ‘ter’, ‘tor’ (v smislu dela, še posebej napornega), ‘torišče’, glej Tomažič; terd – trd; ‘Terd ku kust’ – trd ko kost; vez s ‘tor’, ‘trud’, ‘terat’; terjat – terjati, izterjati; ‘Su ga terjale’ – so terjali od njega; Puterjat šolde’ – izterjati denar; od ‘terat’ – v pomenu vleči; vez s ‘tor’, ‘tret’, ‘parterat’ (pretirat, pretiravat’; terku (terkaj) – toliko – ‘terku kerku rabiš’ – toliko, kolikor potrebuješ; Tersok (Trsek) – kraj blizu Marezig (primerjaj s Trusek); teset – tesat; teslić – orodje za tesanje; testo – testo; tičca – oblika pletenega koncanega kruha za vezom; Tiče – ime, okr. za Matiče; tičca – ljubkovalnica za deklice; tičić – ptiček; muj tiči – ljubkovalnica za otroka; tičar (skoboc, tičar) – skobec; tić – ptič, zvit človek – ‘puznan tića pu perje!’ –  ‘se ti en tić’ – si prebrisan;  tik – ob, tesno ob; tik-tak – v hipu, takoj; ‘tik-tak je bil doma’ – v hipu je bil doma;  tiket – tikati, dotikati se; timuon – del vprege, to je leseno deblo, h kateremu se vklene govedo preko komata gl. tudi ‘oje”;; timunirat – voditi neko vozilo; tinta – barva; tintnek – svinčnik, ki se je uporabljal pri pisanju na papir za delanje kopij; toć – omaka; toćat – močiti kruh v omako (pri jedi); toja – tvoja; tokat – zgoditi se, izkusiti; ‘ka jeh je tukalo?’ – kaj se jim je zgodilo?; tokolat – spraviti v gibanje kolesu podoben predmet; izvor iz kolo; tokolić – kolesu podoben predmet; tokolovc – otroška igra; tombolat – premikat, stresati, obračati še posebej zaprto posodo s tekočino kot npr. sod ali steklenico z vinom – ‘ne tombolat karatiela, da se ne sćisa vino’ – ne tresi soda, da se vino ne skisa; vez s ‘tumbat’ in ‘tokolat’, od tu verjetno izvor besede ‘tombola’; tondin – večji tubo, danes še posebej okrogli betonski elementi za jarke – it. ‘tondo’ je okrogel, zaobljen; toporišće – držalo, ročaj; topu – topol; Topolovc; Tapolca; tornat – vrniti se; ‘Je tornau nazut’ – vrnil se je nazaj; angl. ‘to turn’, it. ‘tornare’; toruk – 1. torek; 2. pustne toruk – torek v 6. tednu pred prvo pomladansko polno luno; mogoče od ‘tor’, ‘toriti’, dan v tednu, ko začnemo trdo delati, vez z bogom ‘Torom’ z atributi rimskega boga Marsa (it. ‘Marte’), po katerem ima ime it. ‘martedi’, to je ‘Marsa dan’; v angl. je bogu Thoru posvečen četrtek, tj. ‘Thursday’ – ‘Thora dan’; tradet – neopredeljena oznaka za spolno zlorabljanje ženske; ‘Je je tradiu orko’ – Jo je imel v oblasti, jo ‘peštal’; od ‘torat’ – v smislu trenja in trdega, grobega ravnanja; vez z it. ‘tradire’ – prevarati; tropine – usedline – angl. to drop – pasti; tradet – spolno zlorabljat; trapa (šnops, peteš)- žganje; tramend – svojeglav, trmast; v it. ‘tremendo’ – strašen; vez tudi s ‘trenet’, ‘trepet’; trapat – trzati, otepati se, 2. utrepej se; otepati nekaj s sebe; trava – trava, plevel-, trba – mogoče, potrebno je, trcat – jajca za vezom, (na) trebešico; trejen – popolnoma preobremenjen z delom in skrbmi do točke, ko se ne moreš premakniti, biti pod pritiskom; ‘Smo ble trejene z dielon’; vez s ‘truodon’, ‘pritrditi’;  tlice – klice; trebeh (terbuh) – trebuh – vez s ‘triebet’ – trebiti; Trebeše – vas blizu Gračišča; trebešica (v izrazu ‘na trebešico’) – v položaju, ko je trebuh obrnjen navzdol – ‘Je spau na trebešico’ – spal je na trebuhu; (o)trcat – trcat jajca za vezom; trejen – pod pritiskom; trenet – v izreku ‘ne moć ne genet ne trenet’ – ne se moč premaknit, pomagati; trepat – trzati, še posebej v smislu avtomatičnih mišičnih reakcij (npr., ko žival ubiješ); ‘Kakuš je trepala še 5 minut’; kokoš je trzala še pet minut (po tem, ko so ji odsekali glavo; vez s ‘se tres’ (tresti se); vez s ‘trepetet’, ‘tramend’, ‘trema’, pa tudi it. ‘tremare’ (tresti), angl. ‘tremor’ (drhtenje, tresenje); trepetet – otepati (se); triet – treti; ‘Triet lipinu’ – treti lupino; od ‘toriti’; vez s ‘trejen’; tripa – trebuh; tripe – vampi – jed s kuhanim govejim želodcem in paradižnikovo omako, ponavadi se tripe je s palento – tripe na tržaški način je stara slovenetska jed, poznana na območju Furlanije, Krasa, Brkinov in Istre; trobce – ustnice; vez s ‘truobet’; trouha – drobec, malenkost – nimen nanka trohe kruha – nimam niti drobtine kruha – vez z ‘truoset’, pa tudi ‘prah’, ‘prašet’; trombin – večja betonska cev; tropine gl. dropine; trplenje (trpeš) – trpljenje; vez s ‘tor’, ‘toriti’, ‘otrpniti’; truošt – upanje; (se) troštat – upati; ‘Se je truoštau na bulše’ – upal je, da se bo obrnilo na bolje; tršćica – trščica, sesekljani ostanki pri sekanju drv; ‘Daj dvie tršćice na voginj’; trpje – kovinska priprava za kuhanje na ognjišču s tremi ali štirimi nogami, na katero se postavi posodo za kuhanje; vez s ‘trpeti’ v smislu prenašati nekaj, vzporedno z besedo ‘trpnik’, tj. trpna oblika glagola; trudon – utrujen; od ‘tor’, ‘toriti’, star naziv za delo (gl. tor, torišče), vez s ‘triet’, ‘terd’, ‘toruk’, ‘tuorkula’; truoha – drobec, drobtinica – ‘nimam nanka truohe…’, vez z trositi, natrositi; Trusek – Truške – kraj, sestavljen iz zaselkov, blizu Marezig (primerjaj s Tersok); tu – medmet, posnemanje glasu hupe, ki ponazarja tudi gibanje, vožno; ‘Tu, tu, suo šle.’ – tu, tu, in so se odpeljali (otroško);  tucat (trucat) – vtepati (v glavo); tuć – tepsti (zatuć – zadat); tubo – cev – angl. ‘tube’ izg. ‘tjub’, it. ‘tubo’ v istem smislu; tuj – tvoj; tulet – trobiti, hupati; ”Ku prideš, zatule.’ – ko prispeš, pohupaj; od ‘tu’, tu,tu’, –  posnemanja  glasu; tuorkula – stiskalnica za stiskanje olja iz oljk; iz ‘tuor’ ali ‘tor’ (treti) in ‘uola’ (vuolka); vez z angl. ‘torture’ (mučiti) in it. ‘torcere’ (stiskati) in ‘tortura’ (mučenje); Turuk – Turek; enaka oblika kot v madž. jeziku; trucat u glavo – zabit v glavo; od ‘torat’ – treti, potiskati; tuć (zatuć, stuć) – tepsti, vbiti, vbijati; ‘Se tuć’ – tepsti se; ‘Tuć uriehe’ – razbijati lupino orehov; ‘Suo ga stukle’ – so ga pretepli; ‘Me je zatuku enu’ – mu je primazal klofuto; vez s ‘toriti’; srb. ‘tući’ (tepsti);

 

U – ubeden – nobeden; ubernet (krave) – zavrniti krave; ubet – 1. ubiti;, zaklati; ‘Suo ubile prasca.’ – so imeli koline; ubivno – dobre mere  – če je nekaj obivno, pomeni, da je malo več, kot je nujno potrebno, npr. ubivna obleka, ki je malo prevelika – sopomen z ‘obilno’, ki označuje ‘obilno mero’, iz iste osnove tudi izobilje; ublast – izraz čudenja in protesta; ‘E, ublast! Kaj ries?’ – hudiča!, a res?; vez z angl. ‘blast’, pa tudi ‘blišč’; ubligirat – zadolžiti; vez z’obligo’ (zadolžitev); ‘angl. ‘to oblige’, it. ‘obligare’; ubluoda – sparek za prašiče s krompirjem in moko – iz ‘blodna’ – kalna voda, iz besede izhaja italijanski ‘brodo’ – juha; ubuć – obleči se  – ‘su jeh ubukle’ – so jim dali za obleko (tudi v širšem smislu osnovnih potrebščin za življenje) – izvorna beseda s pomenom ‘uvleči se v’, ki se je ohranila v hrv. jeziku; vez z ‘ubut – vobet’, ‘buka’, ‘ubleka’; ucvirk – ocvirek – i; herpes na ustih – ‘na usteh ima an ucvierk’ – na ustih ima herpes – iz cvreti in glasov -gl. ‘criet’-, ki pri tem nastanejo; ućara – razjeda na želodcu – od ‘užera’, razjeda, beseda je prešla v it. besedišče; vez z ‘uk’ (‘vuk’) v smislu krvoločne živali, ki trga meso in ga žre; učeh – na očeh, pred očmi – ‘Učeh me je je napalo.’ – Pred očmi ga je prenesel naokrog; uči – oči – ‘Jemet uči’, – Imeti smelost, tudi v smislu brezobraznosti; ‘Ni jemo uči prašet’ – ni si upal vprašat; sram ga je bilo vprašat; – iz korena ‘či’, ‘ži’, iz katerega izhajajo tudi besede ‘živ’, ‘življenje’ v smislu ‘oči so ogledalo duše’; učiten človek – nesramežljiv človek, tak, ki si vsakemu upa pogledati v obraz – iz uči; udnes – prenesti, prestaviti (nek datume); ‘su udnesle puruokuo’ – poroko so odložili; (na)uglede (za nevesto)- iti na oglede za nevesto; ugnjusa – nagnusna oseba (žaljivka); ujedat – srbeti; umidu (vohko) – vlažno; angl. ‘humide’, it. ‘umido’; una‘ – oznaka za nedoločeno situacijo ali dejanje; ‘Jemet una’ – imeti nevšečnosti; uniegat (se randjat, rendjirat) – znajti se, urediti zadevo nekako; uk (vuk) – 1. vovk; 2. talni rastlinski zajedalec na njivah; 3. razjeda, ki nastane ob trenju, še posebej med nogami; vez z ‘vulkan’ v smislu volčjega žrela; ‘ućera’, pa tudi ‘vulgaren’, tj. izhajajoč iz ljudstva (ki časti volka); uka (uku) – 1. oko; 2. Hitet uku; 3. Vzet, jemet na uku; uklice – (cerkev), ukule(n), ukulenca – okolica; iz ‘kula’ (krog), ‘ukule’ (okoli); prim. sr. ‘kuloar’; umivanca (kadin) – posoda za umivanje, umivalnik; umuknet (meknet) – utihniti; una’, una’ – 1. neopredeljena stvar, težava, težave; ‘Sue imiele una’ z njim.’ – z njim so imeli težave; vez z ‘uniegat’, s sl. izrazom ‘one” – slabš. izraz za manjvredno osebo; una, une – tista, tisti; unegat (se); unjolo – enojno; uoder – oder, senik, upalet – prižgati; uparca (sparina) – soparno vreme; uparet – prevreti (od para); upihnet luč (ugasnit luč), upor (vapor) – parnik – iz para, ‘paret’ – beseda se je razvila tako v slov.. it. in angl. jeziku it. ‘vapore’ – para, ‘evaporare’ – izhlapeti, angl. ‘to evaporate’. izg. ‘evaporejt’ – vez z ‘uparca’, ‘sparet’, ‘sparina’; upor – perunika; ‘Uporje su se utperle’ – Perunike so vzcvetele; mogoče povezano z morjem – Peran – upor se reče parniku; ura – 1. ura; 2. čas; ‘Trieba sadet ure.’- Saditi je treba ob pravem času; ‘Ni še njegova ura.’ – Ni še prišel njegov čas; vez z ‘Uran’, bogom nebes in časa; vez z it. ‘auguri’ (k uri) – izreči dobre želje, ki se jih izreče ob pravem času; uret – koka ure jajca, uruočet, uruok – urok; vez z ‘reć’ (reči ob pravem trenutku), vez z ‘ura’ v smislu časa; uscanka – zaničevalno, zmerljivka; (se) uslužet – uporabiti; ‘Se je uslužu enu šu’, rešil je svoj problem in šel; usta – usta – ‘ana usta kruha’ – grižljaj kruha; ‘bet usteh’ – biti izpostavljen, tam, kjer se nekaj dogaja (tudi v smislu nevarnosti) – iz ‘u staviti’, ‘v dati (hrano)’; (se) usest – usesti se; usut – zruštiti; Usuje – ledinsko ime s pomenom osojne, tj nesončne strani hriba; uškurša – skurš; utihinet, – umiriti  se, npr. vreme;  ušeć – všeč, v zadovoljstvo – ‘Mi je ušeć, da te viden.’ ‘Zadovoljen sem, da te vidim.’ – iz ‘u serc’ – ‘v srcu’; utišćance – kurja očesa, nastala zaradi neprimerne obutve; utrebet – sneti kožo in drobovje iz ubite živali; vez s ‘trbeh’, sr. ‘utroba’ – drobovje; utrobe – 1. ovojnica od zrna, ki se izloči pri mletju in se uporablja za krmo živali; ‘Ćepet en balih utruobu.’ ‘Kupiti vrečo otrobov.’; 2. pege – ‘Pupa, ki ima utruobe.’ ‘Pegasta deklica.’ – od ‘(u)triebet’; utroče – otroče; utručje – otročji od ‘votrok’ – otrok; utšpenet (utšpenet) – odpet – ‘Utšpene batuon.’ ‘Odpni gumb.’ ‘Utpene kadienu.’ ‘Odpni verigo.’; od ‘speti’; vez s ‘špendat’, tj odpeti mošnjiček; ušter – gostilničar, od gostitelj, nemara od ‘k Oste’; utšpet (utšpenet) – odpeti; užanca – navada, ustaljeni način obnašanja; ‘Je užanca zameset koncan kreh za Vezom.’ – Je navada, da se ob Veliki noči zamesi sladek kruh.’; iz ‘u-zet’, ‘it. ‘usare’ v smislu jemanja, ki podčrtuje ponavljanje, trajanje; možen izvor tudi iz ‘ves’, ‘vas’ (ves) v smislu nečesa, ki je sprejto od vseh, vez z ‘uzanca’ v mednar. poslovnem pomenu;

 

V – vačerja – večerja; od ‘večar’; vez s sr. ‘večera’ in it. ‘cena’ – (ve)če(r)na; (se)vadet – učiti se; vaga – tehtnica; vaget (pjezat) – tehtati, (tudi človeka) – ”su ga zvagale’ – ‘So odkrili, kdo je v resnici – vez z ‘vagare’ – hoditi sem in tja brez cilja, bloditi; vagnet – prevesiti se, vagnet na eno stran – prevesiti se na eno stran; vahtat (ahtat) – čuvati; vez z ‘Varda’, ‘vardjan’; angl. ‘guard’, it. ‘guardia’; (z)valet – skotiti; Vala – pogosto ledinsko ime za njive (naastale z naplavinami) v dolini (ob potoku) iz ‘plavet’ v smislu naplavljene zemlje; Valca – ledinsko ime za kraj ob potoku; (z)validet (valižat) – zravnati (najpogosteje teren); vali’do – ravno, izravnanano; va’lido – veljavno – iz istega korena kot ‘veljati’; angl. ‘valid’, it. ‘valido’; valje (tudi vaje; valje na bote) – 1. takoj – ‘Priden valje.’ ‘Pridem takoj.’, ‘Prihajam.’; 2. skoraj – ‘Je blo valje neć’ – ‘je bilo skoraj nič’; vamp – trebuh pri govedu; vančat – ostajati; ‘Je še vančalo.’ – je bilo še preveč, je ostalo; od ‘ven’ in ‘strčet’ – štrleti; it. ‘avanzare’; Varda – pogosto ledinsko ime v Sl. Istri – iz ‘vahtat’ – čuvat – vez z ‘guardjan’; Vardić – rodbinski naziv iz Zabavelj; vas – ves; ‘Vas sviet je bil tan’ – vsi ljudje so bili tam; vez z ‘vas’, ‘vasovanje’, ‘veselje’, možno pa tudi ‘užanca’ v smislu navada, po kateri se vsi ravnajo; nem. ‘alles’ – vse; vas – 1. vas; 2. Sliepa vas – spanje (otr.); ‘Gremo v sliepo vas’ – gremo spat; od ves, vsi, ‘vas sviet’ (‘Vas sviet je biu njegov’ – ‘Kot da bi objel cel svet’); it. ‘paese’, angl. ‘village’ (izg. vilidž); (se) vasalet – veseliti se – iz vas, ko se je zbrala vas, da bi praznovali; vez z ‘vasovati’; Vas (Dvori) – vas nad Sv. Antonom; vančat (vančavat) – ostati od skupka, ko je bil preostanek porabljen – iz ven šterčat- it. ‘avanzare’; (za)varet (za-rajsat)– zavreti, zabremzati – ‘Zavare vus!’ ‘Zavij mehanizem za zaviranje pri vozu!’; varvat – varovati, čuvati, paziti se; vasevje – veselje; vez z ‘ves’ v smislu celoten, ‘vas’ kot celotna skupnost in ‘vasovanje’, pa tudi ‘Vezom’, ‘Vesna’, ‘vesolje’; Vavtle – ledinsko ime v Kavaličih;  važo – vaza; iz vasok – visok; vegast (zvegatjen) – kriv, izkrivljen; vece – ampak, v nasprotju s tem, vendar; ‘Be mogu tornat, vece je šu napret.’ bi se moral vrniti, vendar pa je nadaljeval; vez z angl. ‘vice’ v smislu namestnika; it. ‘vice’ in ‘invece’ v istem pomenu kot naše ‘vece’; vecjan – razvajen; ‘Ta votruk je razvecjan’ – ta otrok je razvajen; vecjat – razvajat; od ‘vicjo’; večar – večer, zvečer; ‘Dobru večar.’ – Dober večer; ‘Večar gremu spat.’ – zvečer gremo spat; od ‘veli’ v smislu star – stari del dneva torej, vez z it. ‘sera’ v nasprotju z ‘mattina’ v smislu ‘mali’ in ‘mladi’ del žarnega kroga (giorno) – dneva; (možna zveza tudi z ‘v’ in ‘ešta’ (r), po boginji Este, z drugim imenom ‘Juna – Junona’, iz katere je dobila ime Luna; po boginji – vladarici noči torej (od rimskega časa dalje jo predstavlja tudi zvezda ‘večernica’ – večerna zvezda – ‘Venera’); ‘Jo este’ v madž. jeziku pomeni ‘Dober večer’): vez z ‘vačerja’ (večerja); vejat (fižol) – podoben izraz imajo tudi v angl. jeziku; većo – star; od ‘velo’ (veliko), ‘većo’ – večji, starejši; vez z ‘večar’ v smislu stari del dnevnega (žarnega) ciklusa; vieja – nočno bdenje ob mrliču; ‘jet na viejo’; izvor nezna, mogoče povezano z besedo ‘vak’ (moč), prov. ‘velhar’, it. ‘veglia’ (bdenje); vez z ‘vilja’ – dan pred Božičem, dan pričakovanja Božjega rojstva oziroma povratka Sonca; vejhtat (za cunje v vetru – nona Tonca iz Kubeda), veneh – zunaj; venke – beke za pletenje, vezanje; vela – tančica; vele – velik; prvotno tudi v pomenu ‘dobrega’, og tu it. ‘bene’, v angl. je beseda dobila nasprotni predznak ‘evil’ – zloben; vez z ‘vilja’, ‘vieja’; vera – 1. vera; 2. obljuba, zvestoba; 3. dat vero, ne dat vere – verjeti, ne verjeti; 4. Pasja vera! – izraz za nestrinjanje, označevanje nečesa, kar je tuje, nesprejemljivo; ‘Ma vero!’ – izraz z brezbrižnost; 5. za poudarek pomena; ‘Vero ja.’ – prav gotovo; od ‘ve’ (v, skupaj, kot) in ‘ra’ (bog), ‘v božjem stanju’ in tudi ‘kot bog (zapove)’; vez z ‘maroža’, it. ‘vero’ – res, resnično, sr. ‘verenica’, ‘veriti se’ – zaročenka, zaročiti se; velb – polkrožni prehod med dvema stavbama; iz ‘ve’ – kot in ‘nebo’; vez z ‘volt’ – obok; vertet – verteti; vez z it ‘vertere’, ‘vertigine’ (vrtoglavica), ‘vortice’ (vrtinec); vervat – verjeti; vesok – visok; Vezom (Velika noč, to je praznovanje Kristusovega vstajenja „Osmi dan je od mrtvih vstal“ – vez z ‘voson’, tj osem; ker pade na nedeljo, ki sledi  prvi polni luni po 21. marcu, kaže na verovanje, povezano z naravnimi ciklusi – predkrščansko praznovanje prihoda pomladi – Vesnin praznik; vez z ‘vasovanje’, ‘vasevje’ (veselje), ‘vezovati’ – praznovati rojstni dan ali god – SSKJ; ); vicanje (trpeš) – muka, trpljenje; (se)vicat – mučiti se; vice – vice; vicjo – škodljiva razvada; ‘Tu blagu ima vicjo.’ – ta žival (govedo) ima napako, kot npr. zbadanje, se ne pusti molsti ipd; vez z ‘vecjat’; vez z it. ‘vizio’ v istem pomenu; verjetno od ‘velo’ (veliko), ‘većo’ v smislu starosti; Vidme – ledinsko ime v Loparju; kraj ima lep odprt razgled, nemara ‘Vidome’; vieme – vime; viest – to, kar nekdo ve, vest; ‘Ga pača viest.’ – ga peče vest; ‘Me ne da viest mira’ – vest mu ne da miru; vez z ‘videt’ in ‘vedet’; vieter – veter; ‘Sue me dale vietra’ – so mu pognali strah v kosti; Vijola – ime za kravo; vijolčast – vijoličast; vilja – dan pred Božičem, veliko pričakovanje prihoda Božjega sina, pred tem Mladega Sonca (kot božanstva) – od ‘vela’ v smislu ‘dobra’ – vzporedno z ‘malo’, ki je imelo tudi pomen ‘slabega’, ‘zlega’ – in ‘vera’ v smislu ‘želja’, veliko pričakovanje, upanje torej, it. ‘vigilia’; vez z ‘vieja’; viljak – prevarant, lažnivec; vinja – vinograd – od rastline, ki se vije, zvije – od tu tudi vinjeta, Vinjole; vez z venka – beka, vitva – žica; vintaj – ventaj – v izreku „Ventaj gor ali ventaj dol, manj ku pu 20 ti ne dan.“ – gl. Tomažič ‘Slovenci’; visočina – višina; Višarje – romarski kraj za Istrane; višćade – limanice, narejene iz palice, premazane z lepilom, narejenim iz sadov omele – po domače ‘besk’; v ital. iz tega glagol ‘invischiare’ – zalepiti (se); višešnje – visok – ‘Une ta višašnje’ – ‘Tisti na visokem položaju’; vitrina – kuhinjska kredenca; vitva (drat, trat) – žica – od ‘viti se’, ‘zvijati’; vjedat – srbeti; od ‘v’ (notri) jesti v pomenu ‘gristi’; vez z ‘jes’, ‘zajiedat’; vjeha (čep) – zamašek; vjutru – zjutraj; vobet – obuti se – ‘Vobi se hlače!’ – Obuj si nogavice! – iz ‘ubut’, kot pri ‘ubuć’ iz ‘uvuć’ – ‘uvleči se v’; (v)ocot – ocet, kis; (v)oća – oča, oče; vodret – odtrgati; vuodret – tepst; ‘So se, so ga vodrile’ – ‘So se, so ga tepli’ – od ‘udariti’, vez zs srb. „udri“ – ”tepi’, ‘udarjaj’; voga – ukaz živini, da se ustavi; vogat – poganjati kolo; voginj – ogenj, prepir ‘Je biu velje voginj’ – je takoj prišlo do prepira – iz korena ‘ogn’, – it. ‘fuoco’ preko spremembe črke ‘v’ v ‘f’ – izpeljanke ‘fugoler’, ‘šfogo’, ‘funearal’, ‘fijera’; vohko – vlažno, še posebej seno, ki se nabere vlage v rosnem jutru – iz korena ‘o’, ‘vo’, iz katerega izhaja tudi ‘voda’; (se) vopet – opiti se – iz korena ‘o’, ‘vo’ – vez z ‘napiti si’; vojska (ujska) – 1. vojna; ‘Za cajta vojske’ – v času vojne; 2. vojska; vožgat – prižgati – iz ‘vognjat’, vez z gunišće idr.; vognet – zviti – ‘Palca se je vognila’ – ‘Palica se je zvila – vez z ‘uvinuk’ (ovinek); volt, vonde – tam; (v)orat – orati – od tu tudi izvor za površinske mere – ‘eno jutro’ je površina, ki so jo zorali v enem jutru. od tu tudi ‘ar’ (izgovarjava ‘or’ se je spreminjala glede na narečno skupino v ‘vorat’, ‘uarat’ ali pa ‘arat’) – besedo najdemo tudi v it. besedišču ‘arrare’; vorden – ukaz, sporočilo; vordenje – orodje; iz ‘tor’, iz katerega izhaja ‘trud’, ‘trenje’; vosrat – oblatitii ime; umazati – ‘Je use (v)usranu’ – ‘Je vse umazano’; vovs – oves; vožgat – prižgati, sežgati; zanetit – vožgat voginj; vožgat travo – od ‘voginj’, ‘vognjat’; vrah – vrag – ‘Vrah te zame’ – ‘Vrag te vzemi’ (glej pod poglavjem ‘verovanja’; za povdarjanje pomena ali količine: ‘Pridon ku vrah’, ‘Slap ku vrah’; vre – že; vritnik – brca v rit – ‘Je vjeu en vritnek’ – ‘Je dobil brco v rit’ – koren za ‘retro’; vez z ‘ret’, ‘ritensku’; vriu – april – od ‘vigred’ – v življenje iti; Vrtine – zaselek Sv. Antona (mogoče iz vrt; po analogiji s fant – fantina – bolj odrasli deček, skoraj fant; deklina; bi pomenilo večji vrtovi) – vez z Vrtače (Lopar), Vertahe – Bertoki; vu (vou) – vol – od ‘vuć’, ‘vleć’ v smislu vlečna žival; vuk (uk) –  vez z ‘vulkare’, to je ljudstvo, ki je za svoj simbol imelo ‘vuka’, npr. Daci – ‘vulgare’, verjetno tudi ‘folk’; vune – tisti; vune sviet; vuoga – večji ptič z rumenim perjem, ki gnezdi na akaciji in ima gnezdo v obliki ‘žepa’, ‘bisage’; vuogat – poganjati kolo; vuognet (zvegatet) – zviti, izkriviti; vuojster – oster; vez z it. ‘austero’ in ‘severo’, angl. ‘sever’ v istem pomenu; vuolja – volja – ‘Nisuon ut vuolje.’ – ‘Nisem pri volji.’; ‘Je biu dobre vuolje.’ – Je bil dobre volje; je bil opit – angl. ‘will’, it. ‘voglia’; vuolje – olje; ‘Je šluo ku pu vuolje’ – je šlo kot namazano; angl. ‘oil’, it. ‘olio’, madž. ‘ ol’?; vuolka – oljka; ‘sadet vuolke’ – saditi oljke; 2. oliva; ‘Nes vuolke u turkluo’ – nesti oljke v stiskalnico za oljke; vez s ‘torkola’;  vuoglje – oglje – iz ‘voginj’, ‘vožgat’; vez s ‘karbuon’ – čer(n)  ‘vougl’; vus – voz; iz ‘vlieć’ – vleči vzporedno z besedami ‘vlak’, pa tudi angl. ‘train’, it. ‘treno’; vez tudi z ‘vu’, ‘vou’; vrzela – vrzel; stranski izhod ob poti, ponavadi zaprt s prečnim kolom; vrzota – vrsta zelja; (v)us – voz – ‘En vus siena’ – voz sena; od ‘vuć’, ‘vlieć’, vez z ‘vlak’, angl. ‘bus’ (avtobus), srb. ‘vos’ (vlak); (v)znak – ležeč na hrbtnem položaju – ‘spi (v)znak’ – spi na hrbtu; Vzroćek – izvir reke Rižane, v novejši preteklosti kraj s cerkvijo, posvečeno Devici Mariji, kamor so ljudje hodili na romanje 15. avgusta; tudi mesto srečevanja in trgovanja: ljudje so kupovali ovčji sir iz Čičarije – velikega narodnega pomena tudi v času fašizma; v času socializma gostišče, gojišče bobrov in ribogojnica, kraj strateško pomemben zaradi črpanja vode za obalna mesta, trenutno javni gostinski objekt zaprt in okolica prepuščena naključnim obiskovalcem.

 

Z – za – verjetno; ‘za, za, da buo ries’, verjetno bo držalo; enak pomen kot it. gia’; Zabavlje – manjša vas za Vardo – iz ‘Zavardje’, možna povezava tudi z zavetno lego – koren ‘bav’ označuje rahel piš, sapo; vez z ‘buf’; zabet – pozabiti; zabufnjen – zabuhel – iz korena ‘buf’, ki nastane, ko napihnemo lice in iztisnemo sapo, vez z ‘bav’; (se) zadnet – prizadevati si; zagradet – ograditi; zat – zadaj; zagriznet – dat nekaj pod zob; zafrajat (podišpridet, zaružet) – zapraviti, zapiti; zajiedat – gristi, mučiti z nenehnimi kritičnimi pripombami in malimi, neopaznimi izrazi razvrednotenja, piliti; iz ‘jes’ v pomenu gristi, noter gristi torej; (se)zalepnet – zadušiti se;  zaluska – tanek košček lesa ali deske, ki se zapiči pod kožo; zamera – zamera; brez zamere pri uporabi grdih besed: ‘se je sprdu, brez zamere.’; zameret – užaliti se, zameriti; (se) zamotet – 1. pogrešiti; 2.  zadržati se pri nekem opravilu; ‘Ne se muotet’ – ne se obotavljat; od ‘motati’; vez z ‘zmuotjen’; zamuotet – zadržati tako, da se zadrži pozornost nekoga; ‘Zamuote utroka, da ne juoče’ – Zadrži pozornost otroka tako, da ne bo jokal; vez z ‘muoton’, ‘zmuotjen’; zanohtica – ko pri mrazu otrpnejo konice prstov in le ti postanejo beli; zapačan – zaprt (pri prebavi); ‘Ni šu na stran en se me je use zapaklu.’ – ni šel na stranišče in mu je v črevesih vse zastalo (se zapeklo); od ‘pać’ – peči; zapegljat – zamašit; vez s ‘špilja’, ‘škuja’; zapejeno – zanemarjeno (okolje, blag, otroci) – od zaperjeno, obraslo z listjem?; zapenet (zašpenet) – zapeti, npr. gumb; zapigljano – zamašeno – ‘Žila se je zapigljala’ – cev se je zamašila; zapuviet – zapovedati; ‘Kur buh zapuvie’ – kot bog zapoveduje v smislu, kot je prav; zarobovdnet – zaropotati (z vati), zaloputniti; zaspanke – ognjič; zastuopet – 1. razumeti;  ‘je zastuopo.’ – je razumel; ‘je zastuopon človok – je razumen človek; 2. spoznati se – ‘Se zastuope na vse.’ – v vsem se spozna; zašpenet (zapenet) – zapeti; ‘zašpene si batuon’ – zapni si gumb; ‘utpene kadienu’ – odpni verigo; vez z angl. ‘span’ (določeno časovno obdobje); zat – za, zadaj; ‘Zat za hišu.’ – za hišo; ‘Hode zat.’ – pojdi nazaj, vrni se; zat – zet – od vzet; (se) zatajet – potajiti se, skriti; zatelebjen (zarukan) – tup, neinteligenten; (se) zatret – uničite se, spraviti se v izredno neugoden položaj; ‘Ku se je puroču, se je zatru.’; od ‘tor’ (treti); zatuć (eno) – zabit, primazati eno; vez s sr. ‘tuć’; zavajon – kalorični napitek s stepenim jajcem, sladkorjem in vinom; od ‘sa jajon’ – z jajcem; it. ‘zabaglione’; (se) zavalet – zvrniti se, zvaliti se; zavaret – zarajsat – zabremzat; Zaze’d – Zazid, vas pod Kraškim robom; iz za zidom, ker je v bližini obrambni stolp; zaznat – zvedeti; ‘Sue zaznale, da je mreu.’ – zvedeli so, da je umrl; isti pomen kot ga ima knjižni ‘zaznati’ v smislu percipiranje; zbijat – boleče pulsirati npr. pri gnojnih vnetjih; zbos – zbosti, posadit; ‘Sue zbole dva pomidora.’ – so posadili nekaj sadik paradižnika; zdinet – 1. dvigniti; 2. doseči, tehtati; ‘Gruezje je zdinlu 20 gradu’ – grozdje je doseglo 20% (sladkorja); zdrejat – zoreti; Ćerešnje zdrejaju.’ – češnje zorijo;  ‘Čeraj ni še zdreu.’ – tur še ni dozorel; zdrelo – zrelo; zdrocanek – vrsta hrane z zmečkanim krompirjem, pomešanim z zeljem; iz ‘druocat’ (dregati, mečkati); zdulen – navzdol; zebet – zgubiti, biti na zgubi; (se) zebet – 1. izgubiti se; 2. prebiti prosti čas; ‘Se gren zebet enou uro.’ – Bom prebil uro prostega časa; 3. ne imeti prav, izgubiti pravdo; izgubiti razsodnost; zebljen – izgubljen; ‘Ta človok je zebljen.’ – to je izgubljen človek; zemla – zemlja, polja; ‘Dielat zemlju’ – obdelovati zemljo; 2. glina; ‘lonuc sis zamle.’ – glinen lonec;  vez z …. ‘zemlja’ z istim pomenom; Sirsko? ‘zemla’ v istem pomenu; zerat – obrniti; zerman – ; zgonc (zgun) – zvonec; ‘je moćnu ku zgonc.’ – je trdno kot zvonec; zgonet – zvoniti; zdola – spodaj, zgora – zgoraj; zgovor – pogovor, dogovor; ‘Na zgovore use stuji.’ – vse temelji na dogovoru, pogovarjanju; zguren – navzgor – vez z ‘gurati’; zima – zima, mraz; zimić – mraz; zingalca – gugalnica;(se) zinget – gugati (se); zitra – jutri zjutraj; od ‘z’ in ‘jutro’; zizet (ćućet) – sesati; zizi(ć) – sesek; zgrdega – na grd način – ‘je šu zgrdega’ – je postopal na grd način; zlepega – na lep način; (u)znak – v hrbtnem položaju; zjat – kričati; zmeron (zmera) – vedno, zmeraj; znat – znati, vedeti; dat znat’ – sporočiti; znet – spuliti; (da) znat – sporočiti; znutre – od znotraj; zo – ‘so me dale zo’ – so mu pokazali zobe; so mu posvetili; so mu jih naložili; it. ‘giu’; zret – zruvat; (se) zriknet (seno, star zid); vez z ‘ruk’; zubilj – zubelj, plamen; zuob – zob; zoubić – štrleč zobek; zvalet – skotiti, poleči; zvalidet – izravnati; zvaližet – izravanti; zvegatjen – izkrivljen; zven – z zunanje strani; zvenske – zunanji; zvirk (zvirok) – izvir, točka, pri kateri nekaj pride na plano;  vez z ‘zero’ (nič, ničla), točka ali stanje neobstoja v nasprotju z nečim, kar obstaja, ki se začne s številom ‘aden’; zviznet eno – primazati zaušnico;

 

Ž – žajfa – milo; žajfanca – milnica; žajfat – militi; žancat – energični gibi pri pranju perila, da se odstrani umazanija; žardana – vrsta gobe, ki raste v vrsti po velikosti v lepih rdeče – oranžnih barvah in z belimi ‘batiči’; žaret – žejati, še posebej po močni, pikantni hrani; žarjavka – žerjavica; vez z ‘žara’, ‘žaret’, ‘žgat’; žarnada – dan dela (na polju), opravljen proti plačilu; ‘Suo šle na žarnado.’ – so šli delati proti plačilu; ‘Tu je ena žarnada diela.’ – to je en dan dela: od it. ‘giorno’, ki sam izhaja od ‘žarno’oz. ‘žarni krog’; žbela – čebela; po zvoku, ki ga oddajajo čebele pri letenju; vez s ‘čera’ – (čebelji) vosek; žberla (žliepa) – zaušnica; vez z ‘lopnet’, ‘žlofnet’; žbića – mešanica, slabo, nekakovostno vino; žbovaca – kravji drek; vez z it. ‘bava’ (slina); ždok – sunek, še posebej z nožem ali trdim predmetom; ‘Me je dal en ždok pud rebra.’ – sunil ga je pod rebra; ždoknet – dregniti suniti; ždrigelj – naprava za česanje živine; od ‘rogelj’; žegnat – blagoslavljati; od ‘žgat’, ker so v naši kulturi blagoslavljali z darovanjem, ko so daritev sežgali na daritvenem prostoru; žegon – 1. blagoslov, blagoslavljanje; 2. maša; ‘So šle h žegne’ – so šli k maši; 3. grob; ‘Gren na žegon’ – grem na grob; ‘Striela te dare u žegon’ – strela naj udari v tvoj grob; od ‘žgat’ v povezavi z daritvami in tudi kulturo žarnih grobišč, ko so truplo sežgali in pepel shranili v žari; žiehta – perilo enega pranja; želiezo (piegla) – likalnik – od ‘žar’, ker so bili prvi likalniki napolnjeni z žerjavico; ženso (šocjo) – partner, prijatelj; ževot – 1. telo; – ‘me bule ciel ževot’ – me boli celo telo; 2. predel telesa v pasu – ‘je šerok u živote’ – je širok v pasu; 3. življenje – jet za ževot – kot da gre za življenje; izvorna beseda iz korena ‘živ’ – prim. angl. ‘live’, it. ‘vivo’, pa tudi kit. ‘či’; žgaćet – žgečkati; žget (tudi palet) – 1. sežigati; vez z ‘žegnat’, ‘žegon’, ‘paržganca’; 2. peči; ‘me žgejo oči’ – me pečejo oči; iz ‘ž-‘ (povezan z ‘živ’), ‘-g-‘, ki se nanaša na ‘ogn’ in ‘-et’, ki označuje dejanje; vez z ‘žegon’; žgajo – živ, živahen; žihar – 1. lahko; kar; potrebno bi bilo; ‘Ćen? – Žihar, žihar.’ – ali naj? – Kar, kar, še kako potrebno bi bilo; ‘Žihar bi se numalu pomantrau’ – bi bilo kar prav (potrebno, da bi se malo potrudil); vez z nem. ‘ziher’ (gotovo), it. ‘sicuro’ (gotovo); žilj – osat; žir – 1. želodu podoben plod, ki je služil kot hrana za prašiče; 2. sadno drevje na splošno; od ‘žer’, ‘žreti’; žinieštra – žuka, besedo najdemo tudi madž. jeziku; žlafadur – zalivalnik; iz zlivati, ‘zlivadur’; žlajga (škurja) – bič za poganjanje goveda – iz zvoka, ki ga oddaja bič pri vihtenju; (u)žlajget – z bičem ošvrknit; Žlieb – ledinsko ime; Žlebić; Žlebina; žled – zmrznjeni delž; vez s ‘pužlet’; žliepa – zaušnica; žlievet – nacejati se; žlita – sanke; od ‘led’, it. ‘slitta’ z istim pomenom – ‘slittare’ – ‘zdrsniti’; žlofnet – 1. pasti; 2. udariti; ‘Ga je žlofnu.’ – ga je udaril; – iz žlof – oponašanje glasu pri padcu ali udarcu; žmalto – emajl – pusuoda siz žmalta – emajlirana posoda, vez tudi z ‘žmavs’; žmavs – zdrisasta snov; žmeret – npr. vino, kis – izgubljati na moči; iz moret, mriet; žmokola (cuzelj, luza) – sluz; žuonta (škavec) – skisano vino; žerd – žrd; žuca – žolca, tlačenka; župa – juha; župan – vodja vasi; Župan, Županka – pridano rodbinsko ime; žur – 1. vrsta punta pri vezenju; 2. ostanek pri delanju sira; žuret – urinirati z močnim curkom; žužek – mali črvički, ki se zaredijo v fižolu;