Besedišče (posodobljeno 2014)
Zbrala in uredila L. D.
A – A! – vzklik začudenja; tako torej; aden (an) – eden, nekdo – je pršo aden ‘ne jemet aniga’ – ne imeti niti ficka (suda, solda); (V)Ahtat – pazit – ‘Ahtaj se, da se ne udareš!’ – Pazi, da se ne udariš! ‘Su vahtale, da kašon ne pride.’ – So čuvali, da kdo ne pride. – vez z ‘varvat’, ‘vardjan’, Varda – vez z it. ‘attenzione’, ‘angl. ‘attention’ izg. ‘atenšn’, nem. ‘achtung’; aj, ajej – klic na pomoč – vez z ‘jetat’ (pomagati) in nato ‘aiutare’; ala – vzklik za vzpodbudo – ‘Ala, gremo?’ – dajmo, gremo; an (tudi en, aden) – eden; ajd, ajde, ajdi – pojdi – ‘Ajde, gremo!’ – pojdi proč; ‘Ajd, pubare se!’ – Stran!; ‘En ajde pu brajde’ – in smo šli; I – vez z ‘hajd’, pa tudi ‘jet’ (iti), ‘andare’, ‘andet’ (veža, hodnik), ‘arš’; ance – nasprotno, pravzaprav; (an)cipreš – cipresa; ančkica – petrolejka; Anća – Ana, Ančka; andet – hodnik – ‘peste postole na andete’ – pusti čevlje na hodniku; I – iz ‘ajde’, ‘ajdet’; anka – tudi iz ‘enake’ v pomenu ‘takisto’; arš (Marš) – dejanje in vzklik, ko nekoga lovimo, npr. psa, pa tudi človeka npr. ‘Arš!, pubere se ća!’, vez z marširati; erš, merš, marš – ko se lovi psa – pojdi, teci stran;
B – bacić – poljub – ‘daj me en baci’ – poljubi me; iz ‘bac’ – oponašanja glasu pri poljubu kot npr. ‘cmok’; bacet – poljubit – ‘sue se ubešale en bacle’ – so se objeli in poljubili; ‘bacet bugća’ – poljubit Jezuščka; ‘su se bačevale’ – so se poljubljali; ‘bacet babe ret’ – ; bacilirat (bacilat) – skrbet, sekirati se – ‘ma ka baciliraš! – zakaj se sekiraš!; bada (ne dat bade), badinj; bak – bik; bakala – polenovka; bakaret – razkosati prašiča; Baki, Bakin – ime, ki so ga dajali volom; bako, bakolo – zvitki, v katero je zamotana sviloprejka – ‘imaš bakole u glave’; ‘Orko di bako!’ – izraz čudenja; – vez z ‘bala’, bakuon; bakuon – kos – ‘je poju dva bakona mesa’ – je pojedel dva kosa mesa; ‘hitmo na bakuone’ – razrežimo na kose; ‘Sv. Antuon, ena ura en an bakuon’ – do sv. Antona pred koncem januarja se dan poveča za eno uro in še en košček – iz ‘ba’ – ‘valek’ in ‘kuos’ (valek kusuon); bala – žoga, krogla, zvitek, stlačeno seno ali slama (bala) – ‘hite me balo’ – podaj mi žogo; ‘narede eno balo sniega’ – naredi kepo snega; zvij lano na balo – zvij volno v klopčič; makinja diela bale – mlatilnica veže slamo v bale – ind-evr ‘bal’, iz katerega izhaja tudi angl. ‘ball’ – žoga, krogla in it. ‘palla’ – žoga; vez z balca, balić, balin, baluota baleh; baladur – starinski balkon z zunanjimi stopnicami pri istrski hiši – od ‘veli dor’, iz katerega izhaja tudi Belvedur, Belveder; bale – igra s kamnitimi kroglami – hitmo eno na bale’; balin – 1. mala krogla pri igri na bale; 2. šibra pri puški; balota – večja kamnita gmota, skala – ‘sue zavalile an par baluot.’ ‘so zvalile par večjih skal; baleh – platnega vreča za prevažanje moke, otrobov in podobnega – ‘en baleh šimolino’; ‘daj baleh na vosla’ – vez z ‘bala’, ‘žakel’, ‘bisaga’; baligat – opravljat otroka kot previjati, oblačiti – ‘ka ga terkaj baligaš’ – kaj ga toliko ‘rihtaš’ – vez z ‘baleh’; banda – 1. tolpa; 2. godba na pihala – ‘Banda je darla marćo.’ – Godba je začela z igranjem; vez z ‘bandera’, ‘bandet’, ‘bandit’; bandera – zastava – ‘Noset bandero’ – Nositi zastavo in tudi biti idejni vodja – od ‘vahtera’, ‘vejhtat’ – plapolati – angl. ‘flag’, it. ‘bandiera’; bandet – zabavati se, noreti, pijančevati vez z ‘banda’, ‘bandit’, ‘bandima’; bandima – čas trgatve – iz ‘Vandima’, ženska oblika Vodana, vladarja jeseni – iz ‘voda’ – vez z imenom Vanda; bandit – razbojnik; vez z ‘banda’, ‘bandet’, it. ‘banditto’, ‘bandire’ – prepovedati; bank (držat bank – igra); banka – krsta (od ‘van’ – onstranstvo), ponekod tudi banćika; bankel, barantela, Baratale – zaselek v Borštu; barba – spoštliv naziv za starejšega moškega, stric – ‘Je pršo barba Bepi.’ ‘Je prišel stric Bepi.’ – iz brada – ‘barbuc’, ki je bila značilna za ‘starca’ s spoštljivo vlogo v družini ali rodu; barbuc – brada – ‘jemet barbuc’ – nositi brado – iz ‘brada’ – ‘braduc’ – povečevalno za brado; barbunčiće (brufulće) – mozolji; bared, Baredi; bareta; bargeše, baril, Barine – rodbinska označba za del družin s priimkov Bembič, za katere je značilna dobrosrčnost in nadarjenost za igro,
petje (pitje); barufa – prepir – ‘ne dielat barufe’ – ne išči prepira – iz ‘brunf’, glasu, ki nastane pri padanju predmetov – vez z ”bunfnet’; baset – basat, tlačiti – suo basale – so se nažirali; so ga zbasale – so ga pretepli – izvor za ‘paštat’, ‘bašta, ‘pašta’, ‘klubase’; bask – omela (glej tudi všćade); bašaljek – bazilika (od božja zel); bašta – dovolj, zadosti – Bašta!’ – Dovolj!, Prenehaj!; ‘bašta pejnsat’ – dovolj pomisliti; ‘bašta rube’ – dovolj je; iz ‘basat’, vez z ‘paštat’ – ‘bašta’ je pomenilo, da je ‘bisaga’ napaštana; bašta – del opreme za osla na obeh straneh sedla, kamor se dajo stvari za prevažanje – ‘daj sieno u bašto’ – daj seno v bašto; ‘jajca u bašte sue se razbila’ – iz ‘paštat’, tlačiti; vez z ‘bisaga’; baštardo – 1. mešanec; 2. stranski poganjek npr. pri paradižniku; od ‘votrok z bašte’; angl. ‘bastard’, it. bastardo; (se) z-baštardet – zgubiti pristnost izvorne sorte; izpridite se; bat – kladivo – koren za ‘batudo’, ‘batet’ – v it. je prešlo kot ‘battere’; Bat – rodbinsko ime – iz ‘botr’?; batići (gobe), bataboj – prerivanje, zmeda; batuda – gramoz, bav-bav, bazgat; bazgovje – bezeg – vez z ‘besk’ – omela; be – bi, da bi; ‘be bla ura’ – bi bila ura – čas’; bekaret (razkosati prašića), beči (Gino), beka (tudi venka) – vrsta vrbe (verbe) za vezanje trt in drugega – iz viti, zvijati; Beka – ime za kozo; bekač – deblo, na katerem rastejo beke; belica – 1. figa; 2. kača; 3. zemlja; beličast; bendima – trgatev – iz ‘vodnega časa’, ko se trgatev opravlja – glej letne čase; berlin – krkavški kamen??? (izvor Anin fant – preveri); bešća (blago) – živina, tudi v pomenu divjosti in hudobnosti – ‘slap ku bešća’ – hudoben; ‘divje ku bešća’ – nevzgojen – iz ‘borštja’ v smislu divje živali – it. ‘bestja’, v angl. ‘beast’, izg. ‘bist’ v pomenu divje zveri; bet – biti; betola – preprosta gostilna v Trstu, kamor so zahajali tudi podeželani po opravljenih opravkih – vez z ‘bitiega’ – ‘botega’ iz ‘bot’ , ‘botati se’, to je pogajati se; beža’t, bicet – udarit – za otroka; biga – oblika kruha – vez z ‘obl’, oblo; bigole – oblika testenin oble oblike; bigodine – navijalke za lase – vez z ‘oblo’, ‘biga’, ‘bigola’; bisaga – od viseti; vez z ‘žakilj’, ‘sacco’ – it. vreča; bitiega – trgovina – iz ‘ se botat’ – vez z ‘betola’; Madž. ‘bolt’; bizgalić; bjondast – svetlolast – ‘bjeu’ – ‘bieljonast’ kot pri obliki ‘beličast’ in ‘bledast’, tj. bled; blago – živina; bled (preblejen), bledes – blitva (bleda špinača); blek – košček blaga; blakat – krpat; blečići (pašta domaća) – doma pripravljene testenine za mineštro in tudi za pašta šuto, bargeše, besk – omela; biksat, bila, bivat (stat) – živeti; Bivje, Bizarić – ime za psička; iz ‘bister’; blodet vodo – kalit vodo, tudi nesmiselno govoriti – ‘Ma ka’ bluodeš!’ – ‘Kakšne nesmisle pa govoriš!“; blodna (voda) – kalna voda, vez z (o)bloda; Bo – vzklik za nevednost; boca, bočevna, bočica – koščica pri sadju; bočić, Boh! – pozdrav; bokal – nočna posoda; bokaleta – manjši bokal za vino; bondante (mudante) – spodnje hlače; od ‘muda’ – moda; blušć, bob; Bobi – ime za psa; bobiće, Borkola – ledinsko ime; borlin v izrazu – me imaš za borlina – me imaš za norca; borovc (tudi pin) – bor; Boršt – ime krajev v Istri – izvorno ime za gozd, iz katerega izhaja tudi ‘bošk’, it. ‘bosco’, ‘bešća’ žival; Boša draga – Božja draga – draga v smislu prehod – gl. Tomažič; bošk – gozd; Boškarin – ime, ki so ga dajali volom; borlin, jemet za borlina – imeti za norca; Boškerić; Boškarje; bot – krat (glej zgoraj); bot – ravni, enaki, nič več dolžni – vez s pobotati, boter, bitiega; božić; brave – dober, priden, sposoben, pošten – ‘buode brave en prnese me ućale’ – bodi tako dober in mi prinesi očala’; ‘tu je en brave človok’ – to je en pošten človek; ‘je doste brave za dielat, naredet’ – je zelo delaven, sposoben pri delu; ‘se diela brave’ – se važi – iz ‘hraber’ – ‘ka ra’ – ‘kot bog’, ki ima božanske kvalitete torej; brajda – vrsta nasada vinske trte, kjer so bile trte zasajene k obstoječemu drevesu (drenu) brez pravega reda; Brajda – ledinsko ime; bramirat – nameravati, imeti namen, želeti si; bravura – sposobnost, važenje – ‘diela bravure’ – z dejanji hoče opozoriti, da je zelo uspešen, bogat, pogumen, ko v resnici to ni; brbat – brskat; (u)brejet – obrejit; brek, brekić, brekola, brgeše; (u)brijet – oploditi (žival); inica je brijea – iz istega korena kot ’embrio’ –
zarodek; brilja – obe redine od osla; briškola – igra na karte; britof (žegon, cimiter) – pokopališče; brižon – ubogi, tudi umsko; Brolo – predel Kopra na vrhu „kope“; iz burja, burjasto; broskva – zelje; Brta’he – Bertoki; iz vrt, vrtahe, vrtovi zaradi lepe in rodovitne lege; primerjaj izgovarjavo s Patahe, zgornjim delom vasi Trsek; brunfnet – lopniti; iz glasu, ki nastane ob padcu mase; brufolić – mozoljček; brumbolić – plod črnega trna; Bruna – žensko ime in ime za kravo; brumon – priden (za otroke) – ‘brumna pupca’ – pridna deklica; bruška – tur, čer, čeraj; brže’ – hitro; bržuola – deli svinjine, ki se pečejo ob kolinah; buboc – mlad fant, pobec; (se) bušći – blešči, Bubi – ime za osla; v 60. letih ime dekliške frizure – biti ostrižen na bubi; buc – vzklik pri trkanju s čeli pri otroški igri – ‘naredimo buc’; bucat – 1. (seno, denar); 2. (se) bucat; krave se bucajo – spoprimejo z rogovi, bucanek – naprava za bucanje sena s kope z zaostreno kljuko na enem koncu; budilj – lopata; buka (bukica) – kapa, kapica (otr.) – ‘daj buko na glavo!’ – daj kapo na glavo – vez s ‘kapuća’, z ‘ubuket’ (obleči), z ‘barieta’ in tudi ‘kapa’ – glava, kot se je ohranila v it. jeziku; bukva – drevo; bukve – knjiga, bula – izrastek, čeraj; bulezum – bolezen; od ‘bolet’; Bulje – Buje; brunf – medmet; bunfnet brufnet – pasti (oponašanje glasu pri padcu), buodekaj – bilo kaj (karsebode); buogi (bužuc), buoter, buotra; burlin – norec; bušćet – bleščat; buštin – nedrc; Buzaet; buzara – malenkost; buža, bužnjast; parbežnjat – preluknjat; bužuc – reven,
C – ca – ukaz za živali, da grejo stran od tebe; cagat, cajt, cajte – jet cajte – it o pravem času, cajteh – včasih; canka (roka) – nasprotno od prava roka; caratan – mogoče od sirotanka, tista, ki prosi; caratanka; cavata, cata – taca živalska, caveta – 1. sova 2. klepetava in opravljiva ženska; cavatet – brezsmiselno govoriti; ce’gan – cigan; cigajna banda; cegou (tavela) – opečnati zidak; izv: ‘sa gline’ (isti izvor tudi tegula); ceglić – listek (listek papirja, vstopnice ipd.); vez s ‘cegou’; cencljat – rezati s slabim nožem in tako razcefrati stvar, ki jo režemo (prim. cenjat); cendrat (kundužet) – s sabo vleči; od ‘cen’ (s čen) v smislu ‘s seboj’ in ‘derat’; angl. ‘to drag’ lat. ‘trahere’ (vleči); vez z ‘drat’ (žica); cenjat – cefrati; npr. neko blago se cinja’; cer – vrsta hrasta, ravne in visoke ravni – Cerje, Cerovlje; cera – raven zdravja, vidna na obrazu človeka – ima liepo cero – ima lepo zdravo barvo, izgled; ceretan – reven, prosjak; cengenat, cenjat – cefrati-, cibe-cibe, cibiba – vrsta namiznega belega grozdja z dolgimi mesnatimi jagodami; cet (bet) – cjedet, cica – psica (pomanjševalnica – cičca); ciedet – dopustiti, da se nakaj zgodi – so ciedle, da grejo pu njihoven; odreči se v korist nekoga – su jen ciedle en kuos zemlje; popustiti – krepet ja, ma ciedet ne; popustiti v fizičnem smislu – teren je ciedu – je popustil (it. cedere – popustiti, angl. to cead? – prenehati, presahniti); ciegou – opeka, včasih polna opeka, ki je služila za podkrovje, danes opeka na splošno – iz ‘cegula’ – polnih glinastih pečenih plošč – v lat. ‘tegula’ – vez s ‘taverna’, ‘terina’, ‘teća’; cikat – zizet; ciment (cement) – cement; od ‘kamen’ preko lat. ‘caementum’ (neobdelan kamen); vez z it. ‘cenere’ (pepel); cimbora – ringlo; cimiter (žegon) – pokopališče – najverjetneje it. prevod za slovenski hram za shranjevanje žar s pepelom (‘cenere’ – pepel) iz predrimskega časa; cincat (Cinca marinca), cirkva; cmaret, cmihat, cmizdet, cimbora, cmok (žlepa) – zaušnica; dat en cmok – udarec po glavi, licu; iz glasu, ki nastane, ko nekaj plosko pade na tla ali udari ob nekaj; cmoknet – primazati zaušnico, še posebej po licu; cokola – cokla; 2. kos debla premera cca 15 cm, ki se obesi živini za vrat, da jim opleta okrog nog in da zato ne bežijo; iz ‘čokola’, ‘čok’; it. zoccola, angl. ‘sceacul’; cola (dolžinska mera), conprnije, copotat – (glasno) hoditi – ‘kan copotaš?’ – kam greš?; iz glasu, ki nastane pri hoji s težkimi koraki ; cres (tudi cret) – cvreti; iz glasu, ki nastane, ko se nekaj cvre; cukat – cukati; ‘ga je rat cukau’ – ga je rad pil; cukar – sladkor – vez s suh – ‘suhar’ in ‘sipa’,
‘sipati se’; it zuccero; angl. sugar; cundule – cofi; vez s ‘curići’; cura – žensko spolovilo (še pos. otr.); curi (curić) – 1. lulek; curek; curet – lulat; curlo (kancurlo) – bedak; cuzelj (žmokola, šmerkelj) – , cvas – 1. cveteti; ‘cvetejo čerešnje’ – ćešnje cvetijo; 2. peči po zaušnici; ‘ga je cvelu, ku je vjeu žliepu’ – ga je peklo, ko je dobil zauš’nico; cvek – žebelj; cviet – cvet; cvrtje (frtada) – ocvrta jajca, pomešana s klobasami (danes tudi z zelišči); od ‘criet’ (cvreti), cvrcečega glasu, ki nastaja pri cvrenju;
Č – čabar – čeber – večja lesena posoda, visoka do 80 cm cca, za pranje perila; čarešnje – češnje – od rudečna, žarečna, madž. cseresnye, ital. cigliegie; čaša – posoda z ročajem za zajemanje pitne vode iz golide; čap (vieha, šur) – čep; čapar – klop; čat, prić na ćat – priti na vrsto; čemar – svinjski želodec; čen (kun) – 1. čim; ‘S čen greš?’ (tudi ‘s kun’) – S čim greš?; 2. koliko; ‘Pu čen je?’ – (Po čem, po koliko je?) – koliko stane?; izvor za besede, ki izražajo nekaj skupnega, npr. ‘kuntent’, ‘kundužet’; čera – vosek; čeraj – tvor; čeraj – včeraj; češilj – glavnik, sat od čebel – en češelj žbel; češpa – češplja, sliva; čet – slišati, čutiti – čujen mraz – zebe me; se čujen slabo – slabo se počutim; čevere – nosilo za težja bremena v velikosti dobrega mestra s štirimi daljšimi ročaji, ki so ga nosili štirje moški – iz četvere, štiri ročaji; vez z ‘eccetera’ – itd.; čiblići, čiborička; čimeš (v ti. cimice), čimižet, činčarije – drobnarije, čipreš – cipresa; čitat – brati; perčitat – prebrat, tudi človeka; čitertuk – četrtek – po 4. dan v tednu – madž: csitertuk; čok, čokli – čokec – ‘je biu miron ko čokli’; čoknica, čopa (čopca – za majhno in debelo žensko), (se) čopat (kokoš, grozdje, hrano), čotat, čotast (perčotan) – šepav, poškodavan na eno nogo; čres – čez; ‘Jet čres’ – iti čez mejo; ‘Naredet pu čres’ – zmeniti se na oko (ne vagati); črpnja – posoda za peko kruha na ognjišču; čuba, (se) čubed (govedo) – ko se govedo pripravlja, da bo napadlo z rogovi in izpostavijo del glave, kjer je dlaka med rogovi gostejša in daljša; Krava se čube, glede, da te ne zbode.’ – Krava se ‘čubi’, pazi, da te ne napade; vez s ‘šobiti se’, ‘šćabet’, pa tudi srb. ‘čupa’, ‘čupasti’ – dolgolasi, razmršeni; čuda – dosti, veliko; čudeš – izraz čudenja, pretiravnje – ‘čudeš!’ – neverjetno; ‘ka dielaš čudeže’ – zakaj pretiravaš – iz ‘ćud’ – madž. ‘Mi csoda?’ – vprašalnica za ‘Kaj’ v smislu ‘Kaj za eno čudo?’; čudra – vrsta soda za shranjevanje vina; čuopa – majhna, čokata, včasih tudi zgobljena ženska; ‘Je ku ana čuopca.’; od ‘čuopa’, to je kokoš (podobna kokoši); (se) čuopat – 1. pobirati hrano s kljunom, kljuvati; ‘Pici čuopa zernje.’ – pišče pobira zrnje s kljunom; ‘Čuopaj!’ – Izvoli, prigrizni; 2. ko se perutnina bori med seboj (predvsem s kljunom); ‘Kakuše se čuopaju.’ – Kokoši se kljuvajo; 3. kljuvanju podobna dejanja; ‘Sue se čuopnile.’ – sta se poljubila s kratkim poljubom; ‘; od ‘čop’, kretnje, ko kokoš kljune za zrnem; vez s ‘ćapat’; čupinj – brin; modri in rdeči čupinj; od ‘čubast’, ‘čuopast’ ‘pin’ (bor), vez s ‘pinčast’; Čupinje – zaselek pri Potoku pri Sv. Antonu, Čupinči – rodbinski naziv v Loparju;
Ć – ća – proč; (š)ćabet – 1. prijeti, ujeti; ‘Ćagi (ćol)!’ (še posebej za psa) – ‘Na, primi!’ 2. v laseh si biti, prepirati se; ‘Su se zmeroun šćable.’ – Vedno so se preprirali; od ‘čop’, ‘čuopat’ (prijeti s kljunom); vez s ‘ćapat’; ćakola – govorica; od ‘glava’, iz katerega izhala tudi ‘glagol’ (beseda, povedek), glagolati – govoriti; ćakole – prazne besede; tudi za žensko, ki prenaša govorice; iskavat ćakole – iskati prepir; ćakolet (poćakolat) – govoriti, pomenkovati se; ćapat – 1. dobit – ‘Sue ćapale liepe šolde.’ ‘so dobili lep denar.’ 2. prijeti (še posebej, ko vržemo psu kost) – ‘Ćapaj! (ćagi)!’ – ‘Na, primi, ujemi!’ – isti pomen ima tudi v furlanski govorici; od ‘ćap!’, ‘čop’ (čopati s kljunom); vez s ‘pest’; ćaro – svetlo; ćarić – svetlo vino; ćedon (sedon dan); ćenća, (se) ćenćet, ćep – kup – sćep – skupaj; ćepet – kupit – ćipovno v pomenu ne pridelano doma; čet – 1. slišati – ‘Suon čeu pravet.’ ‘Slišal sem.’ 2. Čutiti – ‘Se čujen
slabo; Se ne čujen prau.’ ‘Slabo se počutim.’ – isti koren s srb. ‘osečati’ in it. ‘sent-ire’; ćiapat – dobit; zgrabit (primerjaj šćabet); Ćić; Ćićarija Ćić ni za barku (od ‘peč’, ‘pečarija’ po skalnatem področju); ćien – 1. hočem; ‘Ćen jemet šolde.’ – Hočem imeti denar; 2. sem na tem, da; ‘Ćien jet u Kuoper.’; 3. ali naj; ‘Ćen ali nećen?’; vez z ‘ciet’ (dovoliti, dopustiti), ‘se ćienćet’; (se)ćienćet – cincati v smislu, ‘ćen ali nećen’ ‘hoćem ali nočem’, srb. ‘nečkati se’; ćik – čik; ćikara – keramična skledica za kavo s kruhom – od ‘čok’, ‘čokat’ za razliko od ‘terina’ s korenom ‘tav’, ki označuje plosko in ‘pjat’ – plosek; ćikirat (težiti za), ćikiran (opit); ćikole – v izreku ‘ćikole ćakole’ – govorjenje, pomenkovanje; ćikole ćakole je pasau cajt – ob pomenkovanju je minil čas; (za)ćimat -(za)kimat; ćimin – kratek rahel spanec; ćipovno – ne domače, kupljeno; (se) ćinćerinit, Ćire, Ćirka; ćisat – kisat; ćislo – kislo; ćol (ćapa, ćagi) – 1. vzemi; 2. pri klicanju psa k hrani – ‘Ćol, ćol!’ ‘Pridi, pridi, na!’; ćolić – psiček; Ćubud; ćućet, Ćuda, Ćudov sviet – Ćudova zemlja; ćuhanca, ćuhat, ćuharija, (se) ćubet – skubiti se, ćućet (sesat, tudi prst), ćući – sesek; Ćuda – naziv za rodbinsko pripadnost; ćuhanca; ćule v izrazu ‘ćule kaj’ – vsaj nekaj; ćuna – kuna; (se) ćunet (ko žival kaže znake bolezni, je tiha, brez življenja, še posebej za kokoš); ćusterca – martinček; ćutet – čutiti, sinonim – čet – slišati; čutiti – Čujen mraz, se čujem slabo, se čet moćen; ćurlić – zajedalci pri perutnini; ćutna – kutina – mogoče, ker veže usta in jih vleče ‘sćep’ – vez s sćuta
D – dacjo – davek, Na dacje – kraj pri Trstu; dajet – zadajati (slab vonj), zaudarjati; dažala – podeželje; žive na dažale – živi na podeželju; decpat – pokvariti, – ‘žnidarca je dicpala krilu.’ – šivilja je pokvarila obleko; vez z ‘dišpar’; dekale – dekleta; de’kle – dekle; dereja – diareja – od ‘dreti’ v istem smislu kot pri deroči vodi; vez z ‘dor’, ‘vdor’, ‘Drnica’, ‘D(e)ragonja’; derat – 1. izrabiti se; ‘Dera’ dugu cajta.’ – Se dolgo ne izrabi; 2. trajati; ‘Kerkaj bue daralo?’ – Kako dolgo bo trajalo?; od ‘terajat’, od ‘tor’, ‘trenje’, ‘torišče’; vez s ‘terat’, ‘terjat’; ‘endure’, it. ‘perdurare’ – trajati; vez z ‘drat’ (žica) kot sredstvo za vlačenje, vzporedno s ‘špah’, vezan na ‘poteg’, ‘potegniti; deret – biti nekje zamaknjen v stanju, ki je blizu spanju, ždeti; ”Je diriela par vognja.’ – Je ždela pri ognju; Ka diriš, hode spat.’ – kaj ždiš, pojdi spat; vez s ‘kuntent’, ‘kontemplacija’; prim. angl. ‘endure’, it. ‘perdurare’ – trajati; desla – dlesni; (za)dešet (zalepnet) – dušiti; ‘Se je tiu zadešet.’ – skoraj bi se zadušil; od ‘dih’, dihat’; diekla – dekla; dihat – 1. dihat; 2. oddati od sebe znak življenja ali glasu; ‘Nisu vać dihale.’ – niso več rekli besede; posnemanje glasu, ki nastane ob izdihu; vez z ‘duh’, ‘duša’, ‘dišat’, ‘dajat’ v smislu dišanja; ‘dešet’ (dušit); dikordo – složni; ‘sue ble dikordo.’ – so bili zmenjeni; od ‘kur’ – kot v smislu ‘kot zmenjeno’; vez s ‘koret’, ‘kurdirat’, ‘kuntrat’; ‘dikoršćina’; dikorščina – složnost; ‘U te družine je dikoršćina.? – v tej družini vlada složnost; ‘iz ‘kur’ – kot; madž. ‘akor’ (potem, potemtakem); vez s ‘kuntrat’, ‘kurdirat’; dišbriš – površno, samo da je; dišpar – nepar – npr. pri stavi ‘Dišpar – par.’ -‘par-nepar’; dišpet, dištin; dištrigirat; dištruto – svinjska mast; donka – potem pa, potem takem, torej; dopjo (vina), doplo (duplo) – dvojno; drat (vitva) – žica; dren – dren; ‘moćen ku dren’; drnjule, dreto – ravno; drieto – dreto; drijo (v ‘jet drijo’) – ozirati se na; v kletvici (‘Orko drijo’ ali ‘Porko drijo’ namesto ‘dijo’); dropine (tropine) – pri pridelavi vina ostanek grozda potem, ko odstranimo jagode; angl. ‘drop’ – pasti, odpasti; drpat – gladit, drgnit po hrbtu na način, ki prinaša ugodje; drocat (zdrocanek), dršći – ptiči, ki so prihajali v časih v jatah v mrzlih zimskih časih in so jih ljudje lovili za hrano; drveno – ptrplo – iman drveno nuogo – imam otrplo nogo; drvo – drevo; iz drva – leseno; duh – dolg; srb. ‘duh’; duh – duh; od ‘dah’, ‘dihat’, vez z ‘duša’; duh – dolg; ‘Imaju doste duga.’ – imajo veliko dolgov; vez z it. ‘dover’ (dolžnost); duh – vonj; ‘Jemet duh’ – zadajati; od ‘dah’, dihat, oddajat sapo; dujčić, dujčće – dvojček, dvojčki; dujka – dvojka; dujno (dvojno) – tudi doplo (izv. za doppio); dum – dom; duoga – upognjene deske, iz katerih je narejen
sod; iz ‘duga’ – dolga deska; Dure – Dvore; Na Dureh; duša – 1. duša; ‘Ta človok nima duše.’ – Ta človek je brez duše; 2. v izreku „duša moja“; „’Duša moja draga’, da biš ti znala, ka me je tokalo“ – nagovor in uvod v pripovedovanje; iz ‘diša’, od ‘dih’, ‘dihati’; Dušić – rodbinski naziv; ‘Duvulenje’, ‘z duvuljenjen’ – z dovoljenjem; dužet – daljšat – perdužet, perkondužet – privleči; dvečet – žvečiti;
Dj – djiovine – mlad, mladenc; ‘Ej, ti djiovine!’ – Hej, ti, mladenič!; djir – krog; od ‘dir’, v smislu teka v krogu; djumantini – uhani (iz diamant, torej uhani z diamantom)
E – e – vzklik, npr: e, ka ćeš? – kaj naj potem takem narediš?; eko – evo – eko zdaj – sin. ‘na zdaj’; (j)eno – in, enbot – nekoč, eri – ukaz oslu, da se premakne, nasprotno od ‘šta!, vez z rivaj; evo – ,
F – fadiga – napor, trud, naporno delo; angl. ‘fatigue’, it. ‘fatica’; vez s ‘fakin’; fagot – prt, fačou, zavezan v culo; fakin – nosač v pristanišču ali na postaji; od ‘fadiga’; faklić, faklić – trd človeški iztrebek; vez s ‘fiklić’; falar (greška) – napaka; angl. ‘to fail’, it. ‘fallire’; vez s ‘falš’; falet – pogrešit; falš – lažen, sleparski; iz ‘farbati’, ‘varati, lat. ‘falsus’ angl. ‘false’, it. ‘falso’; falšon – lažnivec, slepar; fanclji (fritole) – masa iz moke, jajc, mleka, sladkorja in rozin, cvrta na vrelem olju in posuta s sladkorjem; fanclji so se cvrli ob Božiću; fartada (frtada) – glej cvrtje; farkada – močan kol; od preklati, preklada; fasau – kanal, jarek; fečov – faču (ruta) – od ‘peča’; fanj (fejst) – prijeten; angl. ‘fine’ izg. ‘fajn’; vez z ‘bene’; fantina – mlad fant; far, farabut; farba – barva; farbat – 1. barvat; 2. okrog prenašati; iz ‘var’, ‘varati; farderbat – pokvariti, uničiti; fašć (na kup zvezane veje), faus – gl. falš; febra – vročina; ‘Ima febru.’ – ima vročino; verjetno iz ‘veroč”; vez z angl. in it. pomeni za vročino, pa tudi divjost in krvoločnost; fece – usedline; vez s ‘fondo’, ‘fondaće’, ‘Fondanje’; fijera – vaški praznik, vezan na versko praznovanje; verjetno od ‘vognjara’, od ‘ogn’, ‘voginj’ – ‘fuogo’, v predkrščanskem času vezano na daritve, povezane z ognjem; vez s ‘funeral’, ‘febrajo’, vsebinsko pa tudi z ‘žegen’; fejst; fenet – končat; fežu – fižol; fibja – sponka za spenjanje na pasu; iz ‘fibula’ iz ‘vituva’ – žica; fičolić robec; fijaka – lenoba, lenobnost; ‘Me je primla fijaka’ – Se me je polotila lenobnost; Ne da se mi delati; od ‘fuuu’, ‘fjuuu’, glasu, ki nastane ob negodovanju; fiklići – iz krompirja, moke in jajc narejeni in ocvrti kifeljčki; finecja – oseba, ki se drži vzvišeno; fino – dobro; se drži fin; zmlet na fino; karta fina – papirčki za zavijanje tobaka v cigareto; finta – za finto (navidez), fjoca – vnukinja – vez s trž. ‘fjoj’ – otroci in ‘njeca’ – nečakinja; madž. ‘fiu’, ‘fiam’ – deček, sin; flegom (kalmo) – biti flegma – ‘Je flegom človok.’ Je miren človek; vez z angl. ‘flat’, to je raven in ne imeti naboja; flehtat 1. it korajžno; 2. (u)flehtat – uštimati se; flika – vrsta denarja – ‘je dal dve flike’; fondo – zemljišče; ‘Imaju malo fonda’ – imajo majhno zemljišče, malo zemlje; iz ‘dno’; fondaće – usedlina kave, usedlina na sploh; iz ‘v-dne-će’, to, kar ostane na dnu; Fondanje – ime za njivo ob potoku; verjetno iz ‘Vodanje’; fonja – prostor, kjer se zbirajo odpadne vode; ‘Smerdi s fonje.’ – iz greznice smrdi; iz ‘voda’, pa tudi ‘fondaće’; forca – 1. sila, moč (v fizikalnem smislu); ‘Nimam vać force.’ – nimam več moči; 2. delovna sila; ‘Guspudar ima dosti force’ – gospodar ima veliko delovne sile, ljudi, ki mu pomagajo pri delu; iz ‘serce’, angl. ‘force’, it. ‘forza’; forče – mogoče; (s)forcirat – siliti; forešt – tujec; forte – močno (nasprotno od švah); ‘Prime forte.’ – Zgrabi močno; ‘Trapa je forte’ – žganje je močno; iz ‘serčen’, tj. hraber, močan, prim. lat. ‘fortis’; fragola – vrsta vinske trte; fragulun (majarinca) – jagoda; fraj – prost; frajat – veseljačiti, zabavati se, popivati, vez z zafrajati – zapraviti, zapiti; frat – menih – od ‘brat’; frigat – ribat tla; frkalaz (buboc) – fant, mlad pobec; frkolić – vrtavka; frmanton – koruza – od ‘mrvet’ od tu tudi ‘mrva’, tj. ‘piča’ – it.
formentone, formento – hrana živalska; fruška – hruška – od ‘krš’, ‘krušiti’ zaradi narave sadeža, vez z ledinskimi imeni z istim korenom in pomenom; fucat – bežat iz žaklja – Juća, gle ki mi muoka iz baliga fuca), fuć – pri kraju, uničen; fućet – žvižgat (otr.): ‘fuće fuće, ku si živ – izrek otroka, ki je ogovarjal strašilo;– fućkat – žvižgat – ‘je fućkau en piel’ – je žvižgal in pel; ‘zafućkaj ku prideš’ – ko prideš, zažvižgaj; ‘je pofućkau hmatijo’ – je zapravil kmetijo – od glasu, ki se ustvarja pri fućkanju – vez z Fućevca, fucat, fulet, furja, burja; Fućevca – ime njiv na vrhu Loparja pod Vardo – iz glasu vetra, kateremu so njive izpostavljene; fuknet – spolzeti, izmuzniti se; fulet – pihati – ‘je fulelu sis seh kraju’ – je pihalo z vseh strani – iz glasu zraka, ki prehaja ozke odprtine; fura, furat, furikat – hitro, z lahkoto in korajžno hoditi, (za)furat (zafrajat) – zapraviti; furbast – zvit – iz ‘farbat’ in prej ‘varat’; vez s ‘furbo’, ‘furbićoto’; furbo (furbićoto) – zvit, pretkan človek; furja – frfra, silovita in površna oseba, posebej ženska – iz ‘burja’, vez z it. ‘furrore’; furjast;
G – Galate, Na galatah – peščen predel med Kavaliči in Marezigami – iz golota; gank (baladur) – ; (se) ganet (premakniti se), gardelin, garup (grenak); garžet Kavaliči (škaršela) – žep; gazda – gospodar – ‘du je te gazda’ – kdo je tu ‘gospodar’, vez z ‘glava’, pa tudi ‘had’ – ‘lastnik hada’ – iz ‘god’ izg. ‘gad’, tj. ‘bog; ‘gasa’ – Brkini v smislu dvorišča; gerlu – grlo – me buli gerlu’; ‘splahnet gerlu’; iz glasu, ki nastane pri grgranju – iz ‘gerlo’ tudi it. ‘gola’; vez z ‘gržunc’, ‘golačast’, (put)grlina; glaš – steklo, kozarec; gicaco; gincalca (tudi zingalca) – gugalnica; glava – glava, glavni, pamet, spomin, najvišji del nečesa – ‘glava ni tara’; ‘Je glava družine’; ‘jemet glavu na vrate’ – Imeti pamet; ‘držat na glave’ – spomniti se, ne pozabiti; „štok“, storž od koruze – ‘dvie glave ut farmantona’ – dva storža koruze; glava od solate; – iz ‘golav’, ‘čelav’, ‘čelo’; – glavičnica – storž, osrednji oleseneli del koruznega storža; glaš – steklo (tudi pri petrolejki); čist ku glaš; kozarec – spet en glaš – popit kozarec vina; glavičnica – lesen stržen, ki ostane pri koruzi, ko omrvimo zrnje; glaževna, glažina, (se) gnat (jahati), gledat – paziti, skrbeti za; gledano blago – negovana in rejena živina; ku buoš gledau, buo anka rendlo – če boš dobro obdeloval, bo tudi pridelka; Glem – kraj na previsu griču nad Rokavo (od lem, lom?); glih (lih, vglih) – enako, iz ‘liko’; gnjida – gnida (iz gniezdo); godet (prijati), golačast – del prašičjega telesa; golačast – vratna kost, grlna kost?; golaš (šugo) – golaš, omaka z mesom in paradižnikom – jed je izvorna; vez s ‘šugo’ in ‘guluožon’ – ki gre v strast; v madž. jeziku najdemo ‘gulasc’, ki je podoben paprikašu, kar je verjetno izvorna jed na Balkanu in Madžarskem; golida, gonišće – ognjišče (od voginj); gonjat – dišati; ‘Gunja ku ruoža.’ – zelo lepo diši; 2. vohati, duhat; ‘Pugonjaj manieštru.’ – povohaj mineštro; od ‘duhat’, ‘nosat’, povleči zrak skozi nos; vez s ‘šnjofat’; gošt – avgust (od ‘k’ ‘0šte’ – romanje k svetišču materi Zemlji, v Istri poteka npr. 15. avgusta z zbiranjem na Vzročku pri izviri reke Rižane) – it. agosto povzema ‘a’, prevod za ‘k’ + ‘Ostia’; gorko – toplo; ‘Se zjokat na gorke suze’ – ‘Bridko jokati’; Grahe – osrednji del vasi Lopar, ki jo deli na zgornji del Gorence in spodnji – Dolence (izvor po prebivalcih, ki so prvotno bivali v gornjem delu hriba, so bili torej Gorahi); grahica – kokoš pirhaste barve; graja (zagradet???), grampa – umazanija, še posebej odmrle celice kože, ki se po določenem času strdijo in potemnijo in odstranjujejo v svaljikih; grana – trava z močnimi razčlenjenimi (zdravilnimi) koreninami, ki se hitro širi in duši druge rastline – v ital. rek ‘piantare una grana’ – ustvariti velike nevšečnosti; grancido (v ital. rancido) – žolto (od grenko); grapa – brana; gras – brebsti; grepat (od greba?); greba, greh – grieh, prepir; delat grieh – delati prepir; grenced – žolt (it. rancido iz sl. izvora); grenjek – grenak, vez z grenced – žolt; greška – napaka, grešet – motiti se; grieh – greh, prepir – ‘Kaj dielaš grieh!’ – Zakaj netiš prepir!; grinta – krasta; gries – gris – ‘šulke en gries’; (se) gris – gristi (se); grišpasto – raskavo, grobo obdelano, npr. površina lesa (angl. rough iz OE ‘ruh’);
Griža – kamnolom ob Rižani pod Kubedom; grlina – meso iz predela grla, putgrlina – iz grlo; gržunc – požiralnik pri svinjskem mesu, ki se ga je kuhalo v kapusu ali podobnih jedeh – iz ‘grlo’ in končnice ‘-anec’ kot pri ‘hrustanec’; grublja – groblja, kup kamenja, največkrat manjšega – ‘te je sama grublja’ – tu je samo kamenje – vez z ‘grobje’, ‘grob’; gud – god, vez z godina (godina v slovaškem jeziku pomeni ura in se torej navezuje na čas na splošno); guluožnust – okusnost, požrešnost, pohlepnost – ‘guluožna manieštra’ – okusna mineštra; ‘guluožon človek’ – pohlepen človek (sin. požrešnost) – od grlo; gundarca – v izreku stara gundarica – guoba – goba, (se) guobet (zgubljen), guodet – prijati; guošćava – gosta tekoča usedlina; na gosto poraslo območje ali preveč rastlin – te je gušćava – tu so rastline pregoste; gurkuta – toplota, vročina; gušt – okus – ‘kašon gušt ima?’ – kakšnega okusa je?; ‘pojes z gušton’ – ko gre hrana v slast, z užitkom pojesti; užitek – ‘ga je gušto gledat’ – užitek ga je videti; ‘naredet za gušto’ – naredit za nalašč – iz usta, torej čut, ki je povezan z usti; ta isti izvor ima tudi it. ‘gusto’; gušter (ušter) – gostilničar; Gušter – rodbinski naziv za človeka, ki je imel gostilno v Loparju; guštirat – uživat ob nečem, – za gušto – zanalašč; ne dat gušta – ne dat zadovoljstva, zadoščenja; guštožno (okusno), gvant – pražnja moška obleka; gvardjan,
H – (se)hahuret, halamastet – kolomastiti; halop, jet na halop – teči; hehetat – hert – krt – iz ret – riti; hetet, hitet (vreči), hlače (nogavice), hlieb – hleb – ćepe en hieb’ – kupi en hleb – iz ‘leb’, ‘lob’ po svoji obliki (Tomažič); hlipalca, hlaboka voda – globoka voda; hlobak peč – globok tolmun; hlobočina – globina, globoka voda; hmalen (kmalu); hmalen, hmalen – skoraj; ho, hoj – pojdi prim. angl. ‘go’ z istim pomenom; holomastet – kolomastiti; homo – gremo, pojdimo – primerjaj angl: ‘go’; hopat – tolči (od glasu ‘hop’ pri udarcu; hopnet – udarit; Hram – ime mesta, kjer je včasih stala cerkev; hrhnjat, Hrib, Hriboc, hroštoli, huhat (pihati v roke, ko so mrzle)
I – i – in, ija – ukaz za osla, da se začne pomikati; gremo; inica (junica) – junica; iketa – jopič; ilovka – ilovica – isti koren kot jalov, neploden; inak – močan, postaven moški; inakovca – lepa, postavna ženska; inica – junica; inženjoš – podjeten; ip – v reku ‘ip na ip’ -, mogoče hip na hip; ivanjsko grozje – ribez; istina – resnica; Istrjan – Istran; istrjan – pasma močnih volov bele barve z velikimi rogovi; Istrajanka – Istranka;
J – ja – da; jabuka, jajčar; janc; janči – mlada ovca; japka, jarom, (se) jaret (pariti se), jarkica, (raz)jaret – razjeziti se, jas – jaz; jedoc – dober jedec, človek z dobrim tekom; jegla – igla; jeglice pri iglavcih, kostanjevem češarku; jen, jenu – in (še posebej pri pripovedovanju); jenak – jereč – bodeči zunanji sloj pri kostanju; jes – jest; jet – it (jet za tjen – zavedati se, ne opaziti); (se) jetat – pomagati si, opomoči si; joco (jocitin) – jota – mineštra s kislim zemlje, Juca, Jucka, Juća Juća moja, kan te peljajo, u trusovsko faro, u loparsko vas’; jugat, – majat, vleči sem in tja, dokler se stabilna stvar, kot npr. kol, zob, ne razmaje; se jugat – se guncat; jugna; junc – 1. mlad goveji samec, ki ni več bikec (skopljen) in ne še vol, junec; 2. blaga zmerljivka; ‘Une junce ne znaju ka dielaju.’; jušt – točen; iz ‘ješt’ od ‘isti’ – enak, ki torej odgovarja stvari, o kateri se govori; isti izvor kot ‘istina’; južna – popoldanska marenda (malica), ponavadi ‘na suho’ s kruhom in panceto in podobnim; od ‘použinat’, ‘použiti’;
K – ka – kaj – ‘ma ka ries?’; kaćarut – majhen prostor, lahko tudi kot samostojni objekt; iz kuća; kada – kad, sod (kadca); kadi; kadi ki – ko; kadiena (ketna) – veriga – vez z lanac v povezavei ‘kalanc’ iz ‘kalat’? angl. ‘chain’ izg. ‘čejn’ – člen?;
kadienca – verižica; kadin – posoda za umivanje rok, pogosto iz aluminija; kafe – kava, zajtrk; kagumar; kafetast (kafečast) – rjav; kakuš – kokoš; ‘Kakuše kražijo.’; od ‘krakuš’ zaradi glasov ‘kra, kra’, ki jih oddajajo, ko so preplašene; vez s ‘kragilj’; kal – (puč, kaluža), napajališče za živali z umirjeno, zastano vodo; Kaligarija – ena najlepših glavnih mestnih ulic starega mestnega jedra v Kopru; mogoče od ‘kale’, iz ‘fasau’, ‘kanau’, ker so se še po vojni v odprti kanal na ulici stekale odplake; kalat – znižati se (voda v šterne je kalala), dvigati vodo iz vodnjaka (npr. nakalaj malo vode), parkalat – prenehati deževati (izv. tudi za klanec – kalanec?), vez z ‘kalo’ pri teženju, pa tudi kalmat, kalmirat (poleči se) in kalom, kalužo; kalamita – magnet, strelovod; kalm – miren; ‘Je kalm človok’ – je miren človek; angl. ‘calm’, it. ‘calmo’; kalmirat – poleči se, umiriti se, utihinet; kamba – leseni del pri volovski vpregi v obliki črke U, ki se pripne na komat; kanarjola _ vrsta grozdja; kalance – razklana drva; kalmirat – umiriti; kalmo – mirno; kaluža, kalužnica – umazana voda; voda, pomešana s hlevskimi odplakami; kamamilca – kamilice (od pomiliti, pomiriti); kamba – del vprege, ki se jo živali pritrde s spodnje strani vratu na jarem ali komat; kambra – soba; kamin – dimnik; ‘Se je zamašu kamin’; gr. ‘kaminos’ (prostor za kurjenje, peč), lat. ‘caminos’ (ognjišče), angl. ‘chimney’, madž. ‘kemeny’; Kaminiela – ledinsko ime (iz kamen, komunela, skupni pašniki za živino); kanava, kancurlo; kanc – malo, malček, malenkost, košček; vez s ‘kantuon’, ‘kotuc’ in ‘malo’, ‘malči’; Kančan – Škocjan; kaniela; kanduot – stranišče; vez s ‘kotuc’, ‘kantuon’; Kanjuh – rodbinski naziv v Truškah; kantat (pojat) – pet; kant v izreku ‘jet na kant’– izgubiti imetje, ki gre potem na dražbo; kanton – 1. kot; ‘Je hitu boršu u kantuon.’ – je vrgel torbo v kot; 2. mali prostor (dom); ‘Buožje muj kantuonči ku ni velik ku en lonči.’ Božji moj mali kotiček, domek, čeprav ni večji kot en lonček; 2. vogal – ‘Je sedu u kantuone’ – Je sedel v kotu; ‘je primu kantuon’ – je zadel v vogal; ‘Žena drži gor tri kantuone’ – Ženska podpira tri vogale hiše; – vez s ‘kanc’, ‘kotuc’, švicarskim kantonom?; kapitet, kapitirat (kopitati?), kapoc – kaplja; – ni kapca vode – ni niti kaplje vode; kapot – plašč (od coprire, pokriti); kapuća – kapuca – del jakne ali puloverja, ki se prevezne čez glavo; kapus – zelje, kislo zelje – ribat kapus, ćisat kapus – iz it. prevoda za glavo?; besedo najdemo tudi v madž. jeziku kot ‘kapusta’; kaput – v slabem stanju; karabura (karbid), karamela – vrsta bombona; karatel, karčulj, kardenča; karega, karg – tovor – ind-evr- osnova, iz katere izhaja mednarodni ‘cargo’, it. ‘carico’, angl. ‘charge’ – vez s ‘kergat’, pa tudi ‘kariega’, ‘karatel’, ‘karjuola’, ‘karatina’, ‘škaršela’-‘garžat’, ‘karčulj’, ‘kardenča’ v smislu sredstev-posod, ki držijo neko vsebino; vez tudi s hrv. ‘krcato’ v smislu polno; kargat – natovarjati – ‘ukargajmo sieno’ – Naložimo seno na voz; ‘trba raskrgat vus’ – treba razložiti stvari z voza; ‘čerenje so pravać kargane’ – Češnje so preobložene; ‘Zdolaj je kargano’ – Na zahodni strani so se nabrali oblaki, ki prinašajo dež.? ‘Je kargan’ – ‘Je opit’; – iz ‘karg’ (tovor); karhutat – pokašljevati; kašljati z zamolklim glasom; karjanca (obzir); karjuola; karmanca – opasilo pri Sv. Antonu; karsebuode – bilo kaj; karuoca; karuona, karta – papir, tisočak; kason – del opreme za voz, kjer se lahko prevaža kašete, žaklje idr; kartovica – slepar, nepošten, goljufiv človek; kašatin – predal; kašjeta (kišta) – zaboj; kaštih – kazen; se kaštih – ljubkovalno ’tisti, ki nam prinaša navšečnosti’, za kaštih – za nevšečnost; kaštigirat – kaznovati; kativerja – opreznost, sumničavost; kavalieta – kobila za žaganje drv; kavedanja neobdalana obroba na njivi, ki služi za obračanje pluga ipd.); kavola – cvetača – od glavola, velika glava; ketna (kadena), kadenca – verižica; kavka; kavola – cvetača (od glavola, glava); ke, jemet en ke – imet eno komaj zaznavno napako; kišta (kašieta) – zaboj; klat (drva) – farkada, perkleške, prasca; kjanta – dvolitrska trebušasta steklenica s pleteno zaščito; klać – tisti, ki se potika okrog brez dela; klatet – potikati se; klien – klen (drevo, h kateremu so sadili trto); kliešće – klešče – rom.; tudi naprava za podtikanje in pobiranje žerjavice iz ognja; klevat (kamen, zob) – kljuvati? iz kljun?, vez s ‘kliešće’;
kišta, (se) klicat (imenovati se); kliestet – klestiti, odstranjevati veje; ‘Uklieste murvu.’ Odstrani murvi odvečne veje; od glasu, ki nastane pri zamahu padcu veje, ki jo odrežemo z zamahom sekire ali koserice; angl. ‘to clash’ …; vez z klesati; kločet – ko je kokoš pripravljena na to, da jo nasadimo (da jo damo urit na jajca) in tedaj hodi okrog počasi z razširjenim perjem in oddaja značilne glasove ‘klo’, ‘klo’; ‘Kakuš kluoče vre dva dan’ – kokoš kloči že dva dni; – vez s ‘koka’; klubasa (kulbasa) – klobasa – ‘Kulbase eno pačenje’ – klobase in raženj (dva bistvena izdelka po kolinah) – iz ‘u kulo (črevo) basat – vez z ‘basat’ – Madž. ‘kolbasz’; k’nc – kanec; kojenat – prevarat – od ‘v … gnat’ preko it. ‘inganare’ od ‘in’ – ‘v’ in gnat; kojet živino, otroke; koka – 1. kokoš, ki so se ji izvalili piščanci in skrbi zanje; koklja; 2. ljubkovalni izraz za otroka; ‘Moja koka, kokica.’; od ‘kločet’; vez s ‘kakuš’, ‘kokolat’; (se) kokolat – ljubkovati (še posebej v zvezi z otroci); ‘Pukokolaj ga nu malu.’ – Popestuj ga malo; od ‘koka’, to je tako, kot dela ‘koka’ s piščanci; kuola – lepilo, še posebej čevljarsko; (za)kolat posto – s kolo zalepiti čevelj; kolar (kuoliet) – ovratnik – od ‘collo’ (vrat) in ta od ‘kolo’ – ‘kulo’; kuoltra; komat – lesena naprava, ki se jo pritrdi volu ali kravi na vrat pri enojni vpregi (za razliko od jarom, ki velja za par živali); kompare (kum, kume); komunsko – skupno, npr. zemlja; koncan (kruh) – sladek kruh, ki so mu dodana jajca, običajno pripravljen za božič in veliko noč; konj – nosilna greda na slemenu hiše; kontat – pripovedovati – ‘je skontau s kraja v kraj’ – je povedal od začetka do konca; kopa, kopalić – srtau; kopito – dat na kopito (čevljarska); koradelo – živalska pljuča, veliko srce, gl. izvor za srce; kordje – sklop plesa; si plačal sklop in plesal kot prvi, drugi so se lahko pridružili; korito – lesen ali kamnita posoda za hrano prašičev; koreč – ki stoji razkoračen, tudi ljubkovalnica za otroke; (se) korečet; na koreč; koret – biti potrebno; ‘Ne kore, da prideš.’ – Ni potrebno, da prideš; koromač – komarček – od krmiti?; korta – dvorišče; kortina – posestvo z gospodarskim posestvom; Kortina – pogosto ime za zaselke ali skupino hiš v Istri; Kortinca – ledinsko ime v Kavaličih; koserica, kosir, kotec, kotla – krilo, kotu, konj (glavna nosilna greda), kortolač; koš – koš – naprava za prenašanje predmetov in sadja, zelenjave; koš od gnoja – dodatek s pletenimi stranicami na vozu za prevoz gnoja; košić – manjši koš; kotuc (kotoc) – svinjak; vez s ‘kot’, ‘kanc’; kotoleta – kotlet; iz ‘kostole’ – kosti – od tu it. ‘costole’ (rebra); kozle – norčav človek, krabaljič, (s)kratet – (s)krajšat – kortolač; kozle; Kozlovca – ledinsko ime v Loparju; kragilj (skobuc) – kragulj, ptica, ki krade kokoši; vez s ‘kražet’, ‘krakuš’ (kokoš), ‘krasti’; kražet – 1. oddajati ‘kra,kra’ glasove, še posebej pri klicanju piščancev in opozorilnem ‘kričanju’, ko zaznajo kraglja; 2. oddajanje glasov otroka, preden spregovori; ‘Votruk je začeu kražet.’; od posnemanja glasov; vez s ‘kakuš’, ‘kragilj’, ‘kločet’; krebljast (skrebljen), krebljet (se); kreh – kruh – biel, čern kreh – beli, črni kruh; šćet, kuncan kreh – navaden kruh, sladek kruh z jajci; ‘zaslužet suj kreh’ – preživljati se sam; ‘ne bo kruha s tiega diela’ – ne bo rezultatov iz teh prizadevanj; iz ‘krah’, to je glasov, ki nastanejo pri lomljenju; krena – iz ‘štrene’, vez s ‘štrčati’; Krenjčiće – rodbinski naziv za družine; krepat – crkniti; krepelina, kret – kriti, prekrivati – isti koren s skret, pokret, pokrvo; kriješet; krila – obleka; krkaj – koliko; krknet (reči besede), Krnjel – rodbinski naziv za družine v Kubedu; krodigina, kronca (pri žganju); rožni venec, kropet (škrofat) – škropit z blagoslovljeno vodo – blagoslavljati, hoditi od hiše do hiše v brezdelju – iz ‘kruožet’ in ‘škrofat’, hoditi okrog in potresati blagoslovljeno vodo; kropiva, krota – krastača; krstjana – kristjana, še posebej pri ogovarjanju v smislu ‘ženska’, ‘človek’; ‘Krstjana moja, ku beš ti znala!’ kruožet hodili okrog; ‘Je iskala guobe en prekruožla ciel bošk’ – v iskanju gob je prekrižarila cel gozd – iz ‘krog’; krvica – brezbarven ali roza izcedek, ki izteče pri stiskanju mozoljev ali iz rane (ne gnoj), bela kri; iz ‘kri’, mala kri; kuc (frkada) – kol, ki se zabije v zemljo za oporo trtam ali mlademu drevesu; vez s srb. ‘kolac’ in ‘kurc’ – kratok kuc (nem ‘kurc’ –
kratek); kuća – 1. manjša hiška, še posebej kot del gospodarskih objektov ali manjša poljska hišica, koliba, v novejšem času tudi ‘kažieta’; 2. pasja uta; ‘Hode (u) kućo!’ ali ‘Kućo!’ ukaz psu, da se umakne; od ‘kamenuća’, kamena hiša ‘kamenica’, iz katere izhaja tudi ‘ hiša’; vez s ‘kaćarut’, ‘se kućet’, ‘kućeta’, ‘kućo’; (se) kućet; kućeta, kućo (kući, kerić) – 1. psiček; Ki liep kućo, ki je’ – kako lep psiček!; 2. ukaz psu, da se umakne; ‘Kućo!’ – V svoj prostor!, Umakni se!; od ‘kuća’; madž. ‘kutya’ – pes; vez s ‘kućolo’, kućolo – pasji mladič; ‘Je še kućolo’ – je še mladič; v it. ‘cucciolo’ v pomenu živalskega mladiča na splošno; kudlak – neopredeljeno bitje z močjo oročanja in nočnega nadlegovanja, ko se je nekaj vsedlo in pritiskalo nate in ti ni pustilo dihati, včasih zamenjan z orkotom, volkodlak; ‘Ta človok je kudlak.’; ‘Punoće je je mantrau kudlak’ – ponoči jo je mučil volkodlak; kukurukat – kikirikat; ‘Polje bo kukurukal?’ kaj bo potem?; kučić – manjši količki, tudi za kurjavo; ‘Je pubirala kučće za voginj’ Je nabirala suhljadi; kula – 1. krog; ‘Nariše eno kulco’ – nariši krogec; 2. kolo: ‘Je puočla kula’ – je počilo kolo; ‘Ena kula sira’ – izvor za ukulen, pa tudi ciklus – ‘cielo kulo’, kulandar in verjetno leto – ‘kuleto’; kulca – kolesce; krogec – narede eno kulco – nariši krogec; krila na kulce – obleka z vzorcem s krogci; ‘Ret na kulu.’ – Zmigati se. – vez z ‘ukolca’, ‘kulandar’, ‘lieto’, ‘ciklus’, ‘karjuola’, ‘karetina’, ‘kulate’; kulate – stegna; ‘pokre se kulate’ – ‘pokrij si stegna; od ‘kula’, prim. z it. ‘cullo’ – rit; vez s ‘kušin’ – vzglavnik, ki so ga izvorno uporabljali za pod stegna – it. ‘coscia’ iz ‘kosta’; (u)kulen – okrog, naokrog – vez s ‘kula’, ‘ukulca’ – okolica; kulendar – koledar; kulo (bićikleta) – kolo, bicikel – jet s kulen – iti s kolesom; kuluor; kum – boter; kumat, kume, kuncan (kreh) – kruh z jajci in sladkorjem v obliki hlebčkov ali ‘tičc’, ki se peče za Božoć in za Vezom – iz ‘kuncer’, tj dobesedno ‘začinjeni kruh’; kuncer – začimbe – kuncer za dielat peršet, klubase’ – začimbe za pršut, klobase; ‘kuncer nardi duober šugo’ – začimbe naredijo dobro omako – iz ‘kon’ – ‘sa’ in ‘činiti’ – iz istega izvora kot ‘začimbe’; kun (kon) – kom; ‘S kon (kun) greš?’ – s kom greš?; osnova za ‘skup’, prim. lat. ‘cum’ in it. ‘con’; vez s ‘kumpanija’, ‘kume’ in predpone, ki izražajo skupno dejanje ‘kuntrat’, ‘kundužet’, kuntent’; kun – glas, ki ga oddaja prašič; ‘Kun, kun.’ (tudi ‘ćn, ćn’) – klicanje prašića; kundužet (perkundužet) – vleči, privleči, pripeljati; ‘Kan kundužet ta fašć derv?’ – kam nosiš (vlečeš) te skupek vej?; ‘Sue perkundužle en vejač derv.’ – So pripeljali en voz drv; iz ‘kun’ – skupaj in ‘dužet’, to je prenesti, premestiti iz enega kraja na drugi; kunić prašić; od glasu ‘kun, kun’, ki ga oddaja prašič; kuntent – zadovoljen; od ‘s kun’ (s kom)/s ‘ćen’ (s čim) in ‘deret’ (ždeti) v smislu uživati; kuntrat – kupčija, kjer plačilo velja za opravljeno delo ne glede na porabljen čas, akord, po čez; ”Dielaju ku na kuntrat.’ – delajo tako hitro, kot bi delali na akord; ‘Sue se zmenle na kuntrat.’ – so se zmenili po čez, to je toliko denarja za opravljeno delo;, lat. ‘contractus’ – pogodba, dogovor; od ‘cum trahere’ – skupaj vleči kot je to pri ‘kundužet’; kuorta – prostor (ponavadi ograjen), ki pripada k neki domačiji, dvorišče; ‘Pu kuorte su se pasle kakuše.’ – po dvorišču so se pasle kokoši; izvor neznan – mogoče iz besede ‘cuor’ (srce) v smislu notranjega dela nečesa – prim. z izvorom besede ‘serce’ – ‘sredice’; kuraja – serčnost, pogum; kur – kot; kur ki – kot; kurjoš – radoveden – ‘suon kurjuoš za znat’ – sem radoveden; iz istega izvora kot ‘kuraja’, ki so preko it. ‘kuor’ povezani s srcem – kamor te vleče srce; kurtina – večja posest z gospodarskim in bivalnim objektom ali manjša skupina hiš, največkrat na ploskem hrbtu – iz hrbtina, pa tudi ‘kuorta’, zaprt raven prostor pred hišo; kurba (kurbuc) – prevarant, falšon, sposoben izdaje (označba velja vedno za moškega) – iz označbe za žensko, ki sebe prodaja za denar (korist), ta pa verjetno iz ‘hram’, svečenic v hramu vzporedno s ‘putana’, ki ima izvor v ‘kurtizana’; kurber – ženskar; kurbuc – prevarant, nezanesljiv človek; kurdirat – dati prav, soglašati; ‘Sue se kurdirale.’ – Sta si dala prav; vez s ‘ dikordo’, ‘kuntrat’; kust – kost; ‘Trdu ku kust’ – iz tega ‘košet’ – stegno; it. ‘coscia’ – stegna, ‘costole’ – rebra – vez s ‘kostel’, srb. ‘kustur’ – okostje; kušara (košara) – iz bek napravljena posoda za prenos listja; tudi večji koš; kušiet – stegno – iz ‘kust’ + -et’, ki izraža velikost, torej velika kost; od tu it. ‘coscia’ (stegno); kusilat – jesti kosilo; kvader (kvadrelić) –
kvader – srajca na kvadrelće, ‘buomo dale slike u kvader’ – bomo uokvirili slike – iz ‘okvir’ in kvader (četverokotnik) iz ‘quattro’ sam izhajajoč iz ‘četoro’, ‘četiri’, ‘četvero’. Iz istega izvora tudi ‘čavere’ in ‘eccetera’.
L – laht (leht) – laket, komolec; lakamon človok – lakomen človek; (v)laka – vezalka – od ‘(u)leć – vleči; lana – volna – iz ‘lan’ – niti za ‘plas’ – plesti, tj. nit peljati iz istega izvora kot ‘lan’; vez z ‘(v)laka; lanta (glaš) – šipa; lapeš – svinčnik – vez z ‘lapis’ – kamen?, s katerim so pisali na tablico; le (levendar) – precej; lasiće – 1. lasje (za otroke); 2. lasće – laski od koruze, lašta – prekla, ozka deska pri pergoli in pri oknu; laštek – elastika; laštrca lastovica; lata – pločevina; le – precej (tudi levendar); lecko – tuje; leć (vleči se – poleć: položiti; naleć: pravilno nastaviti; naleknet: naravnati); lemeš – del pluga, ki reže zemljo; lešt – ‘jemet lešt’ – imeti veselje; za lešt; levendar (le) – precej; libav, li, lic – lijak – od ‘v-liti’, notri vliti; lice – lice; na lice – na pravi strani blaga, ne narobe; na lice miesta – na mestu – so rasčistle na lice miesta – so razčistili takoj, na mestu; liedeh – neporočen; liek (liečić) v izrazu ‘en liek’ – malo – ‘daj me en liek soli’ – daj mi malo soli; ‘me buli en liečić’ – me malo boli – iz ‘lek’ – zdravilo – vez z ‘zel’, npr. bašaljok – ‘božji lek’ in ‘luk’; lih (glih, vglih) – prav (toliko), od ‘liko’ – kot, enako, vez s ‘telkej’ – toliko; lila (kuluor) – vijoličasta barva – it. ‘lila’, madž. ‘lila’; lilja – lilija – angl. ‘lilly’, it. ‘giglio’; limuon – limona; lišćina – luščina; lidje, lihat (zlihat, g-lih, g-lih), limat (piliti), lilast, lipina; Leščevje – ledinsko ime; liščina; lišo – gladko – ‘je pasau lišo’ – je šel skozi brez problemov – iz lizano – vez s ‘šališ’ in ‘glihat’; liurje (v izrazu „jemet liurja“) – zanos, prepotentnost – vez s ‘furja’; (se) lizat – prilizovati se, lodrica, logar – gozdar; (se) logat – naredit prostor; logo – prostor (ni loga); lonat – v zvezi: Buh luonaj!; lopata (od pranja), lubet, lubezum – veselje, nagnjenost do -, luj – julij; luk (lek) – por; lump, lumpat – prekomerno piti; lunca – balonček, posebej od milnice; lupa, lupčić, lupok, luza (izcedek iz nosu; maluza – razvajen otrok); (po)lužet – dati namakati v lug; lužet – nacejati se z vinom
M – ma – toda; – ‘buon su k maše, ma ne buon molu!’; ‘Ma ka’ si tiu.’ – ‘Kaj si hotel?’ ampak – ‘su ble, ma ne vse’; vmesni izraz za pomislek – ‘ma, povej mi ti…?; izraz za čudenje – ‘ma ka se peršo?’, ‘ma ka ries?’; maća – packa: maćat – metati v izreku ‘ošća te maće!’ v istem pomenu kot ‘Ošća te hite!’ in ‘Ošća te dare!’ vez z ‘metnuti’ – dati; maćiret – umazati s packami, ki se ne dajo odstraniti – ‘it. ‘macchia’; vez z’ makija’; maćine – ovitek zrna žita, ostanek pri mlačvi žita – vez z ‘makinja’, ‘makinjet’; madižija, medigat – od med, zdraviti z medom?; magare, majarince – jagode; majaruon – origano; mahku – mehko; mahčava – mehka, lahka zemlja; maj – maj – vez z ‘mlaj’, ‘mlad’, mali, iz mlada mati zemlja, prim. praznovanje majence, pomladanski obredi, posvečeni Materi božji – majence; majnice – španski bezek; majster – kdor je zelo vešč in sposoben za svoje delo, mojster – iz ‘muć – moći’ – it. ‘maestro’ – vez z ‘moštrića’; mak – mah, makinja – mlatilnica; makinjet – mlatiti žito z mlatilnico – iz ‘mahet’ – angl. ‘machine’, it. ‘macchina’; vez z ‘mahati’, ‘zamahniti’, ‘mancat’, ‘mancinet’, ‘maher’, ‘maćine’; mahet – korajžnot hoditi – ‘Kan je maheš?’ – ‘Kam greš?’; majolka – glazirana glina – vez z emajl, žmalto iz mlet (angl. ‘to melt’ – skupaj zamešati, stopiti); malačrn – vrsta grozdja, ki ne doseže črnine; malen – mlin – iz ‘mlet’, it. ‘molino’ – glej tudi Tomažič ‘molet’ – moliti; malnar – mlinar – madž. ‘molnar’ je zelo prisotne kot priimek; maličet – razvajat – ‘Ne maličet utruoka.’ – ‘Ne razvajati otroka’ – vez z ‘maluza’; (se) maluzet – kujati se, sitnariti; maluza – razvajen otrok, ki joka za vsako malenktost; maluzast – razvajen, razmaličen; manca – skupek koruznik storžev, ki so pritrjeni preko ostanka listov (poznamo dve vrsti manc, in sicer enojne, in tiste v ‘koloni’, oboje so obešene pod gredami; mancat – mrviti koruzno zrnje s storža; tudi jesti hitro in
z velikim tekom; ‘Ma mancajo!’ – ‘S kakim tekom jedo!’, mancinat – omenjati – it. ‘menzionare’; mancinet – mečkat – ‘Ne si mancinet uči.’ ‘Ne si drgniti oči.’ (ko nekaj pade v oko) – ‘Imaš zmancinjeto kotlo’ – ‘Imaš zmečkano krilo.’ iz istega izvora kot ‘makinja’; mandula – mandelj – it. ‘mandorla’, madž ‘mandula’; Mandola – ime za kravo; mandrja – mandrija; manko – da bi vsaj – ‘da be manko krepau’ – da bi crknil; ‘manko da be padau deš’ – da bi vsaj deževalo; mantranje (vicanje) – trud, mučenje; ‘sue ga mantrale’ – so ga mučili.; mantrat – truditi se, mučiti se; vez z ‘mantra’ v smislu ponavljajočega se enoličnega dela; mantranje; mantinjet, mantinjiret – vzdrževat; marća – 1. pri godbi na pihala hoja in godba – ‘suo guodle marće’, 2. danes tudi prestava pri motorju – od ‘arš’, ‘marš’; v it. jezikuu ima enak pomen; marenda – dopoldanska malica okrog 9. ali 10. ure, ponavadi obilna in topla hrana; ‘Je prnesla marendo.’ Je prinesla malico; od ‘martet’ – zaslužiti si malico z delom marca – gnoj, pos. pri izpuščajih – teče ven marca; Marezge, nekatere narečne skupine izgovarjajo kot Mariezje (od moresje, meresje – močvirnat teren? Primerjaj z Movraž); Marička (fečovu na maričko – ruta, zvezana na tilniku); Mari’ka, Marline; marč – marec – od marš, lovljenje psa, zime; markancavat – trgovati, prekupčevati – ‘Markancava z blagom.’ – ‘Prekupčuje živino.’ – vez z ‘market’, ‘mercato’; markancija – stvari, v pomenu odložene in neuporabne strvari; maron – rjav; od ‘maron’, velik kostanj?; marš (arš) – pojdi stran – vez z marširat, marća; marširat – hoditi hitro in korajžno; martet – zaslužit (tudi v negativnem smislu) – ‘Marta ga ubieset.’ – Si zasluži, da ga obesijo. – angl. ‘to merit’, it. ‘meritare’ – vez z ‘marenda’?; martinke – domače krizaneteme, cvetice, ki cvetijo ob času sv. Martina oz. za ‘se-svete’; masa – preveč (izraz za pretiravanje ali čudenje) – ‘Masa rube!’ – izraz čudenja in občudovanja – vez z besedo ‘masa’ v smislu snovi, ki jo poznamo v angl. ‘mass’, it. ‘massa’ in ‘masa’ v smislu ljudske množice; matast – zmešan, neumen, nor – ‘ka se matast!’ – ‘A si zmešan!’ – vez z ‘mato’, ‘matičija’, pa tudi it. ‘matassa’, tj. zvitek in zamotana nit; mate – mati, stara mati (Kavaliči); mati – mati, kraj, kjer nekaj nastaja, izvor – mati ut guob – kraj, kjer vedno rastejo gobe; mati ut slabiga – izvor zla – angl. ‘mother’, it. ‘madre’; vez z ‘matrona’, ‘madona’; matalos – vrsta fige; matika, matičije – neumnosti; mu huodjo matičije po glave – mu hodijo po glavi neumnosti; matast (mato) – zmešan človek; matičija – norost, dejanja brez prave vrednosti – ‘djela matičije’ – zganja stvari, da bi zamotil ali zabaval ljudi; matika – motika; mato – zmešanec, človek, ki rad ubija nore šale – angl. ‘mad’, it. ‘mato’; Mazorine, Mazorinka – rodbinski naziv za pripadnost k družinam s tem nazivom; meča – mehki del kruha – vez z mehek, mehčava; medeh – zdravnik – iz ‘med’, zdraviti z ‘medom’; it. ‘medico’; (se) medet – muditi se, zaustavljat, obotavljat – ‘Ne se medet’ – ‘Ne se obotavljati.’ – vez z ‘Muda’; medigat (kurirat) – negovati, zdraviti (predvsem z domačimi zdravili) – iz ‘med’ – vez z medeh; medižija – zdravilo; melj – prerivanje, zmešnjava, npr, ko se zbadajo krave, ko se ljudje pretepajo – iz ‘mleti’; mencet koruzo, mencet (jest z apetitom), mencet (mencati oči), menta, meknet (črhniti); merč – marec – od ‘arš’, ‘marš’, ker so v tem času lovili zimo; meret – meriti, vez z ‘metro’ – meter, zameret, mertat – zaslužit in posledično marenda; merlen – korenček; mertat – zaslužiti; mes – pometat, snežit; metca (menta) – meta – angl. ‘mint’, it. ‘menta’; metro – meter; mezet (slezet) – pronicati (voda) skozi neko snov, posebej zemljo; mezlić (brufolić) – mozolj, izpuščaj; iz ‘mezet’, ker se iz izpuščaja izcedi gnoj; mežnar – cerkovnik; miga – saj; ‘Ni bluo miga dosti!’ – ‘Saj ni bilo veliko.’ – it. ‘mica’ z istim pomenom; mijar – tisočak (v osrednji Istri) – iz rimske označbe za število tisoč, to je črka ‘M’, iz tega tudi it. ‘mille’; mićen (miken) – majhen; mieh – mehur, tudi prašičji mehur, ki so ga zvaljali v soli in posušili za igro otrokom ali spravilo; instrument, v vasi ne več prisoten; Miškin – rodbinski naziv iz Trušk; miken – majhen; milo – milo – ‘Ji je strilo milo’ ‘Šlo ji je na jok.’ – vez s ‘smiliti’, ‘kamamilca’;
kamamila – kamilice – iz pomirja, blaži – ‘kalmira’ in ‘mili’ – it. ‘camomilla’; mina – muca; ‘Min, min,’ – muc, muc; mišćer – poklic – ‘Se vadet za mišćer’ – ‘Učiti se poklica’ – it. ‘mestiere’ – vez z ‘majster’; mladet – dozorevat, ko je sad že odtrgan (od mediti se); mladica (mlad poganjek); mlazet (voda), mlet, (se)mlet – obotavljati se – vez z ‘mlinet’, ‘melj’, ‘mlince’; mlince – testo za domače testenine – ‘Je nardila mlince.’ ‘Je zamesila testo za testenine’ – od ‘mesiti’; mlinet – žvečit – dvečet; valjati, mečkati ‘sou se mlinle pu tleh’ – so se valjali, pretepali po tleh; ‘ima zmljinjeno krilo’ – ima zmečkano obleko; mocverina – močvirnat svet; molavat – tikati, majati; (raz)molat – razmajati; molaj se – zgani se; na molo – ohlapno pritrjeno; molet – moliti; mona – bedak (zmerljivka) -‘Se ena velika mona.’ ‘Si en velik bedak, neumnež.’ – iz istega izvora kot ‘moniga’, verjetno iz zasmehovanja oseb, ki so se posvetile duhovnosti; v it. ljudski izraz za žensko spolovilo; moniga – 1. nuna; ‘Je šla za monigo.’ ‘Je postala nuna.’ 2. neumnež (lažja oblika od ‘mona’) ‘Muče, moniga!’ ‘Utihni, bedak!’ – iz korena, iz katerega izhaja tudi ‘manastir’, angl. ‘monastry’, it. ‘monastere’; mora – tlače mora???; Mora – ime oslice; ime igre; morast, (po)moret – pogasit, mlezet (komaj malo teči,), morast, moštrićo (maher), moten (motna voda), mret – umreti (od Mora – Morana; iti k Mori, it. morire); morš – primež; moštrića – izredno sposobna in izvedena ženska, sposobna stvari, ki so skoraj nemogoče (danes se uporablja samo še simbolično) – ‘Je moštrića!’ – ‘Je pravi vrag, kaj zmore!’ – vez z ‘majster’; mrs, mrva (malenkost), mrvet (frmanton); mučat; Muda – trg v Kopru pri vstopu skozi stara mestna vrata; tja so okoličani prihajali z osli in drugače in se ustavljali in čakali na delo (isti naziv mesta počitka se nahaja tudi v manjšem kraju pri Pordenonu z istim pomenom – od muditi se, ustaviti se); mula, mulo, mulce, munjen – Gino iz Čepić; muoča – moča, deževno obdobje, nasprotno od suša – vez z ‘močet’ – močiti – npr. ‘muoče dobro’ – dobro namaka, ‘mocverina’ – močvirnat teren; ‘mukruta’ – mokrota; muočnek (iz moka); muoka – moka; mouš – bet an muoš; mrva (troha) – drobtina, malenkost, majhna količina – ‘nanka mrve’ – niti malo; drobec; mrvet – drobiti (npr. kruh); mrvet frmenton – odstranjevati zrnje koruze s storža; mrvica – drobtinica, (eno) mrvo – malo; munjen – neumen; mus; je mus; mus (molsti) – pumus, zmus (izvleči denar), muša – 1. oslica; 2. izraz za nespodobno deklico ali dekle; ‘Ka dielaš, muša!’ – verjetno iz ‘mula’ in ‘osla’; muškat, mutast, mutuc (tumuc)
N – na (na, zdaj je), naduha – astma; naleć, namoravat (nameravat), nanka, naleknet; napret – naprej, spredaj; ‘Ut napret’ – spredaj; ‘Napret!’ – Naprej! (po trkanju in prošnji ‘Se sme?’; ‘Napret nu napret’ – kar naprej; od ‘na’, ki izraža smer in ‘pret’ ‘pre’; naranča (madž. narancs, bere naranč) – pomaranča (od tu tudi rančasta barva); nast (nazot) – 1. spet; ‘Nast se peršu?’ – spet si prišel?; 2. nazaj; ‘Hode nazot.’ – pojdi nazaj; iz ‘na-zad’; (v)na-zad; na novan – približno, na oko; narjeno na novan – narejeno, izmerjeno, ocenjeno na oko, približno; napčen (ni napčen) – ni slab, nasadet (koko, toporišće); naranča – pomaranča – angl. ‘orange’, it. ‘arrancia’, madž. ‘narancs’; natruoset – natrositi, pasti v oko – ‘se mi je natruoslu uku’ – nekaj mi je padlo voko; natura – spolovila (skri naturo); natural – naravno; nazot – nazaj; netet (zanetit) – zakuriti ogenj; nic – v reku ‘udaret u nic’ – udarit s hrbtnim delom roke; hitet u nic – posebna gesta pri ombrambi pred uroki (mogoče od ne-lice – glej lice); niče, ničast, Nina – ime za mušo; ninić, njeca – nečakinja; angl. ‘niece’, izg. ‘niis’; njelić – mlad hrast; njemoc – neumnež, ki ne razume -, nuoga – noga; ‘Jet h nogan’ – iti peš; ‘Per nuh.’ – pri nogah; angl. ‘leg’, it. ‘gamba’; nuoglice – ostanki pri stiskanju oljk; Nograd; – ledinsko ime pod Starim hramom; iz ‘pr nuh’ (pri nogah) ‘grada’ (gradišča); nombolće – prašičja in piščančja ledvička; nona, nonić; norbinast – norčav; norčast – norčav; noset – nositi, tudi
v smislu, da je ženska noseča: npr. ona nosi; nosna – noseča; zanoset – postati noseča; noovica – mladoporočenka, nuc – raba; ni za oben nuc – ni za nobeno rabo; nucat – rabit; ‘ne nuca reć’ – reči ne pomaga, zaleže; Nucjevka – rodbinski naziv v ženski obliki; nula; nutre (nuter) – notri; angl. ‘in’, ‘into’; vez z ‘znutra’ – znotraj; nužić – nož;
O – obać – obit, obaćat – obljubiti; srb. ‘obećati’; obela – maščoba, obelet – zabelit, oben (ubeden) – noben; obivno – preveliko, (se) obuć – obleči (se); iz ‘vleć’, ‘uvet’; srb. ‘obući se’; vez z ‘vobet’; ocot (tudi vocot) – kis; oć! (oćo!) – vzdevek, ki pomeni ‘pazi’ ali pa ‘nisem hotel’; mogoče iz glasu, ki nastane pri tem, ko se nekaj opeče in zacvrči; mogoče izvor za ‘uko’ in trž. ‘oćjo’, pa tudi it. ‘occhio’; vez z ‘oj!’, – izraz za vzbujanje pozornosti; ocvetke; oča (tudi voća) – oče; očeh – očim; iz ‘očuh’; (v)odnet; oj – vzklik za vzbujanje pozornosti, hej; vez z ‘jej’, ‘ojej’, ‘oć’; ojej, ojejej – vzklik za bolečino in razočaranje; oje’ – del vozne vprege v obliki črke ‘U’ za eno vlečno žival; okajen (vinjen), okleške – gl. prkleške; olčić (Gracjano za tinto); opaljok (paljok) – pajek; oparca – sopara – vez z oparet, sparet, ‘upor’ – parnik; oparet – s paro opeči (tudi pri odstranjevanju štetik prašiča pri kolinah); sparet – prevreti, skuhati; opaljek – pajek, opasevnica – tanjša in daljša vrv za opasanje sena na vozu; iz ‘pas’; vez z ‘opasilo’, ‘osevnica’; opasilo krajevni verski praznik z žegnom; iz ‘pas’, ‘opasati’, ker se je cerkvena procesija vila okrog cerkve; opilek ostanki pri piljenju; orka, orko – vzklik začudenja; osevnica, oslica, (v)osun – osem – oson dan – teden dni; osmica; osminka – za deci vina; osovnek, Osp – vas pod Kraškim robom – iz ‘sipati’, ‘osip’; ošempjan (omamljen, ošturlan), ošervat – opazovati; angl. ‘to observe’, it. ‘osservare’; oštrigan; oštrigeca, oštrigeta – vzklik začudenja; otava – jesenska košnja (od ostaja, zadnja trava, ki je ostala?);
1.P – pacent (kalm) – miren; ‘Je pacent človok; pacento blago’ – Je miren človek; mirna živina; iz istega izvora kot angl. ‘peace’ – mir, ‘pacient; angl. ‘pacient’ (pejšnt); it. ‘paziente; pać – peči; ‘Pihaj, ki peče.’ – pihaj, ker peče; „Mene pipi, tebe pento pać.“ – izraz otroka, ki je oponašal odraslega; vez z ‘oć’, ‘peć’, ‘pać’; pačenje – to, kar se speče ob kolinah, pos. bržole in raženj; – iz pać; pahat (pornjavat) – porivat; poganjati; palca – 1. palica; ‘Buon uzeu palco!’ – rahla grožnja otroku, če ne uboga; 2. umetno narejeno vino (ker se pri mešanju praška za vino uporablja palica); isti izvor kot lat. ‘palus’ in angl. ‘pole’ (kol, drog), iz ‘palca’ izhaja it. ‘palizzata’ (ograja iz palic); palantar – palica za mešanje palente; palenta – polenta; ploh ut palente – deska, na katero se strese polenta; palet – 1. žgati; 2. hitro rasti, hoditi, teči; srb. ‘paliti’; (u)palet – prižgati, udariti, ukrasti; srb. ‘paliti’; pališće – prostor, kjer se žge, kuri; od ‘palet’, vez s ‘pać’, ‘peć’; paljok (tudi opaljok) – pajek; palt – kiosk; palud – močvirnata rastlina z olesenelim steblom, ki se uporablja tudi za prekrivanje streh; od ‘palcuta’, velika palca; vez z it. ‘palude’, močvirni teren, kjer raste palud; palužok – staro zaležano jajce, ki ob tresenju že oddaja značilni glas (od poležek, tj zaležano jajce); (za)palet, pametet – pomniti, pampinela – , panca – trebuh; ‘Je naredu pancu.’ – mu je zrasel trebuh; it. pancia; vez s ‘pinčast’ (plosk), ‘pancieta’, ‘pancera’; pancera – steznik; iz ‘panca’ – trebuh; panen – urečen, uročen v vzdevku: „Ku da je panano!“ – ko da je uročeno – gl. Tomažič; pantagana – podgana; pantalice – tanke noge; ‘Ima nuoge ku dvie pantalice.’ – iz ‘palca’ – palica; pandolo (pantalon, šturlo) – bedak (zmerljivka za neumnega človeka); papeu – pepel – iz prah, praheu (fin prah), prašiti se – angl. ‘ash’; vez s ‘papaunica’, ‘parhal’, ‘piever’, ‘pusipat’; papaunica – prva sreda po pustnem torku, pepelnica; iz ‘papeu’; vez
‘pusipat’, ‘pust’; papalet – potresti s kakim prahom – popalet peršet s pevarjen – potresti pršut s poprom; par – pri; parat – zdeti se; ‘Mi se je paralo, da ga viden’ – se mi je zdelo, da ga vidim; ‘Ka ti par?’ – kam misliš; kaj se ti zdi? – od para, megla, megleno videti; vez z ‘uparet’, ‘uparca’; paranka – kavelj (od prijet, primit; primanka); parcestja; pared – vrsta enojne opore za trte; tudi pregradna stena; parhalj – prhljaj – vez s ‘prah’, ‘prhut’, srb. ‘perut’; parkleške (ukleške) – odsekane veje, ki jih odstranimo od debla, odklesane veje; od ‘kliestet’; paron (vilice); part – del, delež – ‘tu je muj part’ – to je moj delež; ‘si nisu ne u parte ne u žlahte’ – nimajo nič skupnega – angl. ‘a part’, it. ‘parte’; vez z partet, particat, partinjirat, partida, v izvornem smislu pa tudi ‘partizan’; partet – deliti – so se raspartile rubu’ – so si razdelili imetje; ‘rasparte kusilu’ – razdeli kosilo; partendet – zahtevat; parterat – pretirat, particat (včasih tudi partinjirat) – pripadati (od priticati) – ‘Tu partiče hćeran.’ ‘Do tega imajo pravico hčerke.’ – od ‘part’ – ‘del’, ‘delež’; partičela – parcela – od ‘part’, tj del zemlje, ki nekomu ‘partiče’, pritiče, torej pripada; partida – pri plesu „prva partida“ – najpomembnejši del plesa, mladenke so se pokazale, nato so se šle preobleč za „drugo partido“, nato je sledil ples; partinjirat – pripadati, še posebej v smislu dolžnosti – ‘Tu partinjira naredet njeh.’ – ‘Oni so dolžni to narediti’; partirat – odpotovati – ‘Suo partirale (u) Meriku’ – ‘so odpotovali v Ameriko.’, angl. ‘to departure’, it. ‘partire’; partištirat – protestirati, ugovarjati – od ‘proti stati’ enako kot protestirati; paržganca – prežganka – od žgati, prežgati; pas – pas; opasilo – krajevni praznik z verskim obredom – od ‘pas’, ‘opasati’, ker se je pri verskem obredu obšlo cerkev; opasevnica – daljša vrv, s katero se je večkrat oviro seno na vozu, da se pri vožnji ni raztresalo – od ‘pas’, ‘opasati’; pas – pasti – ‘Paze, ki češ pas!’ ‘Pazi, da ne padeš!’; pas – pasti živino – ‘Reni pas blago.’ – ‘Ženi živino na pašo.’ pasat – 1. it mimo – ‘so jeh parpasale’ – so jih prehiteli; ‘pasaj te’ – oglasi se; 2. iti čez, preko – ‘pasaj s štraco’ – pobriši prah s cunjo; ‘buomo pasale z matiko’ – bomo okopali; I – iz korena ‘pas’, it. ‘passare’, angl. ‘to pass’ z istim pomenom; vez s ‘pas’ (pasti), ‘paštat’, pasirat; pasirat – zmečkati – od ‘paštat’; past – pest; ‘ Eno past rube’ – Eno pest (v smislu količinske mere); ‘Jemet u paste.’ – imeti v rokah; – vez s ‘ćapat’ (zgrabiti), ‘past’, ‘posest’; paškolivo (paštivo) – pasljivo, primerno za pašo; pašta – 1. testenine – -pašta ćipovna – kupljene testenine; pašta domaće – doma narejene sveže testenine (podobno kot blačiće); pašta na suho (paštašuta) – testenine s šugom, golažem; pašta en fežo – fižolova mineštra s testeninami; 2. testo, zmes; naredet pašto od klobas – naredit zmes mletega mesa in začimb za klobase; ‘zmiešaj pašto’ – pripravi zmes; 3. tvarina – ‘tu je use ista pašta.’ – to je vse ista stvar; I – iz paštat, tlačiti – vez s ‘testo’, it. ‘pesto’ (pos. zeliščna omaka), pašta-krema (kremne rezine); paštat – 1. basati, tlačiti – pupaštat sienu na vuze – potlačiti seno na vozu; ne se ‘paštat’ – ne se prerivati; 2. mečkati se, v slabšalnem smislu tudi kot otipavanje, imeti spolno razmerje; ‘suo se paštale’ – so se mečkali; 3. (redko) sinonim za ‘tradet’; ‘Je je vjel en paštau dvie ure’ – jo je ujel in otipaval, mečkal dve uri; iz ‘basat’, vez z bašta (1 in 2), bisaga, pašta; pašten – kos terasaste zemlje; paštenat – prvič globoko prekopati zemljo za zasaditev trt ali sadnega drevja; paštiv – posljiv, primeren za pašo; Paštoran – predel za Olmom; paštroč – potvorjeno vino; patah – petelin; Patahe – zgornji del vasi Trsek, ki leži na ploski vzpetini nad ostankom dela vasi; (se) spazdet – sprdniti se; pegla – likalnik; peglat – likat; pekovice – ivanjščice – od tega, da so otroci trgali venčne liste in ‘šteli’ ‘peko’-‘vice’-‘nebesa’ kot na primer pri ‘me ljubi’-‘me ne ljubi’;, p(i)ena (kumpena) – komaj – ‘Je pena pršu,’ – ‘Je komaj prišel.’; ‘Kumpena zdaj ste kunčale?’ – ‘Komaj zdaj ste končali?’; od ‘piena’, ki izraža težavnost, s katero se nekaj doseže, npr. vol se peni od napora; vez z it. ‘pena’ –
bolečina, muka in ‘appena’, ki dobesedno pomeni ‘z muko’; Pepa – žensko ime; Pepi (Bepi) – moško ime; Peran – Piran – od ‘Pe’ – Perunov? in ‘ronek’ – ‘rt’ – vez z ‘Ankaran’; peranka – kavelj, škripec; perč (prč) – 1. ovčji samec, oven; 2. ljubkovalni naziv za otroka; ‘Ka buoš ti perč.’ – kaj boš ti, ki si majhen; perdonas – prizanesti, odpustiti, opravičiti – ‘Ni prdonesu nubeneme’ – ‘Ni prizanesel nobenemu.’ – vez z ‘to pardon’; perilnik – kamen za prat na potoku; pergola – latnik; perje – listje; pejereč – ležišče iz koruznega listja; iz oponašalnih glasov pri šušljanju listja koruze; peron – vilice; perstance – prstanci – vrsta gobe z drobnimi prstki – od ‘perst’ – ‘prst’; peršet – pršut – iz peršešet; perve – prvi; ‘Ta perve dan.’ – predvčerajšnjim; peštat – tlačiti – ‘Utroce sue paštale sienu.’ – ‘Otroci so tlačili seno.’ – vez s ‘pašta’, ‘pešto’, it. vrsta omake; peteš – žganje (Boršt); petešić – mlad petelin; petljat – prosjačit; petljač – prosjak; petljačka – ženska, ki prosjači; pevar – poper – angl. ‘pepper’, srb. ‘biber’ – vez s ‘prah’; Pever, Peverinka – rodbinski naziv; peza – teža; (s)pezat – (s)tehtat; picat (mulce, klobase) – pikat, preluknjat s tankim zobotrebcem, da izteče iz njih tekočina; Picina – pridani družinski naziv; pića – hrana za živali – ‘Dobra pića’ – ‘Dobra krma’; iz ‘pitati; pića (pom. pićka) – mlada kokoš; „Piće na, piće na, pi, pi, pi“ – klicanje kokoši; piegla (želiezo) – likalnik; pikante – pikantno – od ‘pikati’, ker ostre jedi ‘pikajo’; pijacer (lebav) – usluga – vez s ‘pijažet’; pijažet – všeč biti, prijati – od ‘prijažet’, prijati; it. ‘piacere’; pil, Pilj – pogosto ledinsko ime v Istri – ‘Pud piljen’; ‘Pr pilja’; izvor neznan, kakor je neznano predkrščansko obeležje, ki ga izraz označuje; možno, da izraz ‘kapela’ izhaja iz ‘pil’ (mesto ‘Pil’ označuje mesto, kjer stoji ‘kapelica’ oz. ‘kapelico samo; vez z ‘pole’ (steber); pilaštro – močan podporni steber, največkrat kamnit – angl. ‘pilaster’, it. ‘pilastro’; pin – bor – angl. ‘pine’; it. ‘pino’; vez s ‘pinč’, ‘čopinj’, ‘Pinjevoc’, ‘pinjole’; pinč – mali otrok – ‘Je mikin ku en pinč’ – ‘Je zelo majhen’; pinčast – plosk, sploščen – ‘Ima pinčast nus.’ – ‘Ima sploščen nos.’; vez s: ‘pinca’, ‘panca’ – trebuh; pinčet – ploščit; Pinjevoc – ime potoka pod Loparjem; piška (cura) – žensko spolovilo (otr.); pjat – krožnik – od ‘plat’ – plosk, angl. ‘flat’, it. ‘pisatto’; vez s ‘podplat’, ‘plac’; pjeza – teža – na vuze je doste pjeze – tovor na vozu je težak; pjezat (vagat) – tehtati; plac – trg, tržnica, plačar – izv. od ravnega prostora, na katerem se je odvijalo zbiranje ljudi, (iz ind-evr. ‘plat’, ‘pjat’ – plosk, it. ‘piato’, angl. ‘flat’); od tu istr. ‘pjat’, ‘plaka’, ‘plačar’ in slov. ‘podplat’, ‘plato’, ‘plošča’, ploščad’ , ‘pleče’, it. ‘piazza’, madž ‘piac’ ima slov. izvor; plačar – raven prostor za zbiranje, navadno sredi vasi – ploščad, plac; plaka na plake – težka plošča iz gize na vrnji strani štedilnika – ‘pać na plake’ – speči tako, da postaviš neposredno na plako brez ponve’; plakast – lisast; platno – blago; plav – moder – ‘Je ratau plau’ – je pomodrel; plavina – vrsta grozdja; (na)plav – na površju tako, da plava: šiba je pršla na plav – šiba je prišla na površje; ‘hitet na plav’ – splahniti iz časov, ko so splakovali perilo na potoku in so perice vrgle ‘štrace’ razgrnjeno na površino vode in jih potem vlekle proti sebi, da je voda odnesla ostanke luga; pleh – plug – angl. ‘plow’ izg. ‘plou’; plenjer – ploska pletena posoda za prenašanje stvari na glavi; picić – piščanček, pišče; pićka – mlada kokoš; piće – kokoši; ‘Šo, piće’ – odganjanje kokoši; ‘cibe, cibe; pi, pi’ – klicanje kokoši); pinca – – hlebec koncanega kruha; pikat – gl. picat; pila – žaga; pilet – žagat; pilj – glej pil; pikon (štrpača) – kramp – od ‘pikati’, udarjati; pipat – kaditi; ‘Sipat en špinjol.’ – ‘Pokadit cigareto.’; od ‘pipa’; pipić – cigareta (otr.) – ‘Mene pipić tebe pento pać’ – ‘Meni cigareto, tebi pa polente.’ – otr. izrek, ko je otrok oponašal odraslega in hotel cigareto namesto polente; pir – poroka; pirhast – pisan, pikčast lisast; ‘Je biu vas pirhast’ (je bil ves plakast) – je bil ves lisast ; pirhica – kokoš s pikčastim perjem; pisanka –
zvezek; pisk – ‘Je narejen na pisk’ – vedno joka.; piskalić – piščalka; pismo – pisanje – ‘Kaj je pismo!’ ‘Kaj je pisanje!’ v smislu, saj ni taka ‘umetnosti’; pišćalca – piščal; pišćavat – puščat, spuščat, ne tesniti; Piškolina – družinski naziv; pitam – gojen, domač, udomačen; pitat (blago) – hraniti živino; ‘Pitano blago’ (tudi ‘gledano blago’) – dobro hranjena živina; 2. dajati nekomu hrano v usta; ‘je pitala utroka’ – je hranila otroka; vez z ‘pi, pi!’ (hranjenje kokoši); Pizdica – ime studenca v Istri; pizdić (pizdoc, pizdun) – zmerljivka; pjanje – nižji pograd (cca 60 cm od tal), na katerega se postavi sode; iz istega izvora kot ravno, ‘plano’, ‘na plano’; lat. ‘planus’, angl. ‘plain’; vez s ‘planjer’, ‘plac’, ‘pjat’, angl. ‘flat’, it. ‘pianura’; pjet (pojat) – peti; plac – tržnica; plačar – raven prostor za zbiranje na sredi vasi; ploščad; plahta – kos blaga, vrečevine za prenos listja ali drugih suhih pridelkov ali odpadkov, npr. fižola; plaka vrhnja gizasta plošča pri štedilniku; iz istega korena kot ‘ploh’, ‘plošča’; plakast – lisast; pleće – pršut iz sprednjih nog – ‘načet pleće’ – načeti pršut; plas – plesti; (se) plas – 1. zapletati se; 2. plezati – rastlina-; plavc – zelenec z modrim podvratom; plavet – modreti; plaziti se; (se) pleteničet; ple’tenje (v igla od pletenja) – pletilka; ploh – od polente, od pranja, zidarski ploh; pluh (pleh) – plug; angl. ‘to plow’; plunc – slina, pljunec; mogoče od glasu, ki nastane ob padcu zdrisaste tekočine ob tla; (za)pocat (zatuć) anu – udariti, zadati udarec; počet – začet; počivat – spat; pogriešet – zmotiti se, naredit napako; pohabet – pokvariti; pojat (pjet) – peti; puoka – razpoka; pokret – pokriti; pokrivalo – posteljnina; pokrvo – pokrovka; poleć – poleči se, npr. trava; polje – potem; polokat (lekat) – popiti; pomalen, pomalćen – počasi; pomidor – paradižnik; iz ‘tomatl’ – meksiško; (se) pomotet – zmotiti se, zmešati se; se je pomotu – zmešalo se mu je; ponjava – deka; ponga – kokošji želodec; od ‘k Oste’, ko so nosili pridelke v darovanje boginji (gl. ostanke pri romanju na Vzroćek), vez z ‘gošt’, ‘ušter’; pod – zgornje nadstropje v kmečki istrski hiši; pomilet – pomiliti, oprostiti; Buh te pumile; pornjavat (naredet en ruk) – porivati; (se) posilet – potruditi se, prisiliti se; postole (šulne) – čevlji; potočina (potočna) – soteska; pradikat – pridigati; 2. pripovedovati – ‘Je pradikal dvie ure.’ – govoril je dve uri; it. ‘predicare’, angl. ‘to preach’; predovevkat – ko govedo po paši ali hranjenju ‘žveči v prazno’, prežvekovati; prah – gnojilo; praprut – praprot; prase – prašič, praščevna – svinjina; prava (roka) – desnica; pozgurca – teren, ki se strmo dviguje; strmina; pozdulca – teren, ki pada; prah – prah, umetno gnojilo; praska – odrezana in posušena veja; prašišće (praske) – vejevje; pre – nekaj, kar stoji ali se zgodi predhodno, prej; ‘Remena hiša je pre ku rjava’ – rumena hiša stoji pred rdečlo; ‘Pre pride, pre melje.’ – tisti, ki prej pride, ima prednost; ‘Pre in polje’ – prej in potem; lat., angl. in it. ‘pre-‘, ‘pro-‘; preblejen – prebledel, predesen – peteršilj; prefrigan – zvit; pregnan v izreku ‘site en pregnane’ – vsega siti; Priek – ledinsko ime; prema – polovica voza; prva prema, zadnja prema; premet – mudit se; prestajat – prenašat; prešernija – razposajenost; su nardile u prešernije; prosinc – januar (od prositi); (se) prjamet – sprijemati se; pršišjon – procesija; prstanec – vrsta gobe; puč (peč) – kal; pudišpridet – izgubite, pognati; pumuć – pomoč; puocat – pokat (zapocat enakovredno zatuć – zabiti, primazati, zadati); puočnet – počiti; puont – točka; ‘Dva puonta’ – dve točke; ‘Prić u pount’ – priti ‘na muho’; od ‘pik’, iz katerega izhaja tudi ‘špik’; lat. ‘punctus’, angl. ‘point’; puonta – (špica, špikilj) – 1. konica; ‘Ušpiče puontu.’ – ošili konico; 2. zidarsko orodje – ; od ‘pik’ – gl. špica; vez s ‘Puntal’, ‘špuonta’; Puntau – ledinsko ime; poupčić – mali popek; poupok – popek; pravca – nona
Karlina, drugače neobičajno, saj otrokom niso pripovedovali pravljic; pućka – klic za zajko; pudlaska – podlasica; puguostet – pogostiti – puh – puh; Puh – rodbinsko ime; puk – otr. za prdec – ‘je naredu puk’ – se je sprdnil; Pulje – ledinsko ime; pumije – ostanki hrane; pumilet v izreku ‘buh ga pomile’ – bog naj mu oprosti, naj bo z njim milostjiv; punj – pest; puočet – počit – puočet ut smieha – počiti od smeha; puno – polno, dosti, veliko; puokalić – naprava, ki poka, v novejšem času tudi moped; rastlina s cvetovi, ki preidejo v mehurast plod, ki poči; Puola – Pulj, puonta – orodje; puont – v zvezi ‘prić v pount’ (prić na čat); pupa – dekle, deklica – ‘pupe so gnale pas blago’ – deklice so gnale živino na pašo; pupić, puprimet – poprijet; pupuc – lahka platnena obutev, copata – vez s hrv. ‘papuče’, besedo najdemo tudi v madž jeziku ‘papucs’?; pur – saj; pura (purica) – puranja samica; purabet – v zvezi: ne porabet – ne narediti ničesar -; purga;- čiščenje (črevesa); purgirat – hitet; purić (purman, dindjo) – puran; purman (purić, dindjo) – puran; purnjavat – porivati; pust – 1. pust, stara navada, vezana za maskiranje, hojo po hišah in nabiranje jajc, norenje; ‘Za pust se buomu mačkorale.’ – ob pustu se bomo našemili; 2. Zakopat pusta – navada, ko dan po pustu zažgejo ‘slamnato šemo’; 3. pustne toruk – torek v 6. tednu pred prvo pomladansko polno luno; od ‘posut’, ‘pusipat’ pepel; veza s ‘papaunica’, verjetno pa tudi z mesecem sečanom – ‘febrajan’ – ognjarjenjem; puštabe – črke – iz ‘šteb’, ‘štet’, iz katerih je najprej nastala beseda ‘šteti’ iz ‘stati’, ‘postati’ – brati so v Istri najprej rekli ‘šteti’ vez z ‘štabilirat’ – ‘ustaliti’ – utrditi, ‘štivirat’ – zložit; put – pot, znoj; putegnet – 1. potegniti; 2. poterjati; ‘Gren putegnu šolde.’ – grem poterjati denar; vez s ‘tor’, ‘tret’, ‘terjati’, ‘špah’; Putpeć – Podpeč, vas pod Kraškim robom – iz Pod peč, pod pečin); putrieba – potreba, olikani izraz za opravljanje iztrebljanja (stranišča) – ‘jemet putriebo’ – rabiti pomoč, ‘jet na putriebu’ – iti na stranišče, ‘velika, mala putrieba’ – iztrebljanje blata oziroma urina; puzat – polzeti, drseti; puzalca – spolzka tla; puš – polž; pužika – polž slinar, lazar; pužled – poledica,
R – rabat – vrsta otroške bolezni, rdečke; rabja – jeza; (se) rabjet – jeziti (se) ‘Su ga rabjale.’ – ‘So ga jezili.’; it. ‘rabbia’; rabota (udarniško delo) – skupinsko delo v vasi, ko se je opravljalo čišenje skupnih cest, odpravljalo naplavine ali druga dela na skupnih objektih; raca – pasma – ‘Pes dobre race.’ ‘Dobra pasma psa.’; radička (jajčer) – regrat; ra’fošk – refošk; ragač – deček, star okrog 10 – 14 let; od ‘regljač’, ‘regljati’; prim. it. ‘ragazzo’; rajs – naprava za zaviranje, (za)rajsat – zabremzat; ramaruon (romar) – spalniška omara za obleke – isti koren kot omara; it. ‘armadio’; rampa – kavelj, škripec – vez z ‘rompin’, ‘ronk’ (Tomažič); rance – ranjki – ‘Rance Toni, buh ga pumile’ – „Rance Toni, Buh ga pomili’ (ob omembi ranjkega se je dodalo ‘buh ga pumile’; rančast – oranžen – iz ‘narančna; randjat (randjirat) – znajti si, pomagati si – ‘Trba da se randjaš san.’ – ‘Treba, da si sam pomagaš.’; se randjirat – znajti se, obrniti se (v smislu pogledati, kako kaj narediti) in stvar urediti – ‘Su se randjirale na druge vije.’ ‘So se znašli na drugi način.’; rapolat – delati nekaj, najpogosteje manj pomembne zadeve; rashitet – razmetati; raš – rž – angl. rush; rašešen – razsušen – ‘Rašešan čabar’ – ‘Razsušen čeber’, ‘Rašešena zamlja’ – ‘Rasušena zemlja’ – od ‘raz-suh-en’; rašišnja – rast; raška – ostanki grozda, ko se odstranijo jagode – ‘Hite raške na gnuj.’ ‘Vrzi raške na gnoj.’; raškadur – naprava za odstranjevanje jagod z grozda; raskorečet – razkoračit, – od ‘kor’, ‘korak’; vez s ‘koreč’, ‘na koreč’; raspartet – razdelit zemljo, hrano – od ‘part’ – del; rasvetlet – Buh te rasvetle!; raška, raškat (grozdje), rašpa – pila; ratat; Ravna – ledinsko ime v Loparju in pri Kavaličih; razjaret (razjezit); razrunjet – razmršit (lase);
ražinj – prašič;, ražo (ravno z gornjim robom posode) – od rezano, ker je kot odrezano v višini roba posode; rebica (verjetno od revica) – ubogo, nebogljeno bitje; reć – reči; ka će tu reć – kaj to pomeni; remengo, jet remengo – iti po zlu; ries – res; rieson – resen; ragač (s zelo širokima a-jemo) – mlad fant (od regljati?); rendet – prinašati pridelek, dobiček – vez z renta, rentabilnost (it rendere); (se) rendjet – urediti, znajti se; repeć – rdeč od vročine – za obraz, ponavadi od bližine ognja ali pa izpostavljenosti soncu – vez z zaripel – od peči; repenčet; reškitet (rešćat) – reskirat – ‘su reškitale smert’ – so bili v smrtni nevarnosti; (z)ret (z-riti), reš (rž), reva; ret – riti – ret pu zemlje; hert je začeu ret; ret – rit – Hode u ret; piši ga u ret; vritnek; jet ritensko; revat (utegnit) – tudi rivirat, revišće, rezavca – zgaga, ribat (sir, kapus, ribat koga), ribažnik; ribca – del svinjskega mesa; ricat – kodrat; rice – kodri; ričast – kodrast; ričće od kostanja; rićela od grozda; rićela pri obleki – zanka, kamor se zatakne gumb ali druga sponka; rieva – reva; rivievišće – pomilovanja vredno bitje; riga (štrika) – črta; rigat (spakovati se), rigolat, rihta – del obroka; rihtat – urejat; rihteh – takoj, praktično; (z)riknet, rimoline, rijavo (rdeče); rikomirat (rokamirat); rokamo; rilet – jokat; (se) rindjiret (rendjet) – se znajti – vez z ‘rendet’ – nositi dohodek, pridelek (it. arrangiarsi); rinka (obroč), ripca – del prašičjega mesa; rišćirat (rešćirat, reškitet) – reskirat – ‘une ki ne rišćira, ne profitira’, ‘su rišćale smert’, so bili v smrtni nevarnosti; rišćo – tveganje, riziko – ‘rišćo, da grejo s cieste’ – skoraj bi šli s ceste – it. rischio, angl risk; ritensko – vnazaj; riva (pozgurca), (se) rizet (neumno, glasno, hudobno se smejati), režati se; rižoljo, roboštat (roštat), roč – ročaj; rogilj – ‘vile na tri roglje’; vez z ‘ruh’ (rog); rodolo – valj, frizura z valjčki – ‘Pupa ima rodolće’ – iz lat. ‘rotulus’ – ‘ubruoč’; vez z ‘rulo’, ‘rokel’, Rokava – poleg Rižane glavna reka v koprskem zaledju; deli se na več pritokov, za enega izmed njih – levega – se uveljavlja ime Dragonja (prej je bila Rokava naziv za vse pritoke) – iz rije, ruje, Rokava – glej Tomažič); romar; rokel – zvitek niti; rompin – kavelj; ropotija – razne stvari manjšega pomena; rosa – rosa, dež – je pala ena rosa dežja – padla je (manjša) ploha dežja; rošca – rožica;, bele naplavine na vinu, ki nastanejo, če je vino v stiku z zrakom; ‘je šluo vinu u ruošce’ – roštat (roboštat) – ropotat; (kubejsko); rubida – robida; rubidnice – robidnice – iz ‘bode’; ruk; Ruoža – ime, rožast – rožnat; ruoža – ‘liepa ku ruoža’ (cvetica, v množinski obliki ‘ruože’ tudi cvetje na splošno, ruoža od petelina), rožar – vrtnica – Rožina, rožić – rogec, rožić – rožič, ‘trd ku rožoć’, rožmarin, ruba – 1. blago, potrebščine, stvari ; ‘Te imaju dobro rubo’ – tu imajo kvalitetno blago; 2. prić na rubo – priženiti se na kmetijo – rucat, mi se je rucalo – izpahovalo, rud (rodovina), ruh – rog; kazet ruge – gesta v znak obrambe proti uroku ali zli nameri; Ruge! Ruge je ries! – vzklik pri neodobravanju; ruk – en ruk, ruklja; rulo – rulo – težki stroj valjar – iz lat. ‘rotulus’ – ‘ubruoč’; vez z ‘rodolo’, ‘rokel’; Rumenka – ime za kravo; rumpat – tolč, tepst; runjet – mršiti lase; ruška; rušpido (grišpasto) – hrapavo – iz ‘ružet’, ki posnema glasove drgnenja, vez z ‘rustico’, ki pomeni na grobo izdelan in ‘ruvido’ hrapav kot npr. glas; rut (rjovet) – rjoveti; ruzno – rjasto – ‘Želiezo je zaruznilo’ – Likalnik je zarjavel; vez z ‘rjavo’ (rdeče), razjedati, korozija (rja it. rugine); (o)ružet – drgniti – iz posnemanja glasov pri drgnenju
S – sablon – pesek (od vsipati se, teren, ki se vsipa – ‘sipalon’); Pr Sablona – ledinsko ime; sagovje – žajbelj (od ‘sežgati’ v času kuge – gl. Messege – ‘Narava ima vedno prav’); Saja – potok pod Loparjem (po avstrijskih katastrskih kartah) – iz šumeti in zvokov, podobnih šumenju, ko je potok močno narastel, podobno kot pri ‘šijonu’, ‘šimidieli’; sakramenski – sakramensko delo – inačica sakramentado; sapa – zrak; sarabot, saramenta, sat, satovje, scanje (seč, urin); scavnica; sćep – skupaj; je šlo mlieko sćep – mleko se je sesirilo – izv.: ćep – kup; sćutna – skuta (ko je šlo
mlieko sćep); sečan (od seć, sekati?), seč – seč (scanje); sečan – februar – od sečnja, seča; (u)selen – zmeraj; za selen – za vedno; semilj – sejem, vaški praznik, npr. marežganski semilj – iz ‘melj’, ‘mleti’ zaradi velikega vrveža; senčna, seplič (enostaven); ser – sir; ‘bareta na siri’ – baretka; sirk, sirkova metla; ses (usesti se), sieć – sekat; Serićevca – kraj med Kavaliči in Sv. Antonom (mesto, kjer se srečajo poti); sikalca – priprava iz kanele za sikanje vode za otroke; sipe – kalamarom podobne ribe, ki imajo ob strani po eno belo ‘ploščico’, uporabljali za peresa?; sjat – sejat; skarljup – skorja, smetani podobna skorja na vrh tekočine; skars – pomanjkljivo; angl. ‘scant’; skarsija – pomanjkanje; skonzaravat (šćušat) – z zvijačo skušati nekaj zvedeti; skopet – s kleščami ‘preščipniti’ kanale pri modih, da bik postane neploden in se razvije v vola – vez s skopneti, ščip, ščipniti; skrivšen – skrivaj, skrivoma; skupšćina – skupnost; slak – plezajoči plevel, lahko tudi gojeno cvetje; slabo – slabo, zlo, hudo; ‘ne dielat slabo’ – ne delaj hudega; slap – hudoben, bolan; slebovje? – slep (Slepotje), slezen vranica, slezet (mezet) – ko voda počasi pronica skozi neko maso, npr zemljo; smešnica – vic; smetna; skrljup (ut mlieka) – plast, ki se naredi na neki tekočini, ko stoji nekaj časa (npr. na kisu); smetana; smokva – figa; iz glasu ‘cmok’, ki nastane, ko pade na tla mehka stvar in se raztrešči; vez z ‘cmok’ (poljub), ‘cmoknet’ (dati zaušnico); snaga – čistoča; (o)snažet – počistiti, pojesti; snjubet – snubit; vasovat; snuće (snućer). – sinoči; sopele – glasbeni instrument – od sapa – E. Zonta; sopet – sopihat, biti zasopel; spakavat – spakovati se; spamatet – spametovati se; sparet – prevreti; sparina (uparca) – sopara; spunet – spomniti se, izmisliti si -, sporade – zaradi, sprotivun bet – biti proti; sprožet stvar – začeti neko stvar; (se) spuznet – zdrsniti (se); srap – , sreća – sreča; srtalić – kopalić – mala motikica, srtau; stajet – vzhajat, npr. kruh; stat – stati, nahajati se v določenih pogojih (še posebej v navpičnem položaju) ali na določenem mestu – ind-evr. osnova, iz katere izhajajo besede: ‘štacjon’ – v slov. ‘postaja’ it. ‘stazione’ in ang. ‘station’ izg. ‘stejšn’ ter ‘štabile’ – stabilen (it. ‘stabile’, angl. ‘stable’ izg. ‘stejbl’), ‘šteti’ – ‘stožje’ – ‘stavba’; stat – prestajat počutiti se – ‘stojin slabo’ – počutim se slabo – oblika se je ohranila v it. jeziku – vez z ‘prestajati’; stat – živeti, bivati – stojijo v Kopru – živijo v Kopru (oblika se je ohranila v it. jeziku) – vez s ‘stalno’, ‘stalnost’, ‘ustaliti se’, ‘nastaniti se’, ‘stanovitnost’, ‘ustaljenost’; starikav, starmano – trhlo, preperelo (od tarme, ki se nahajajo v lesu); stelja (izvor za postelja), stenj (tinjati – gl. Tomažič), steplet – pogreti; stjena – skala; izv. mogoče os stoječi (večji) kamen, angl: stone -stoun- kamen; stišnjen – skop; stopenja, bet na ene stopenje – biti v dobrem položaju; stožje – močan visok kol, visok cca 6-7 m, okrog se je zlagalo seno na kopo – vez s ‘stati’ in ‘stožer’; Strane – Ledinsko ime na kavališkem hribu, ki gleda proti Loparju; sriebat – glasno srkati tekočino ali hrano – ‘Utroce sue sreibale župu.’ – iz glasu, ki nastane pri srkanju – vez s ‘šugo’; strieć – streči, postreči – pomenska zveza z gostovati, izhodišče ‘k-osti’, ‘estere-či’?; strieha – streha; ‘strieha sis slame; sis škerl’; vez s ‘krov’, (angl. ‘roof’ (izg. ruf), iz stare st. ang. ‘hrof’), pa tudi starega izraza za ploščat kamen ‘tol-men’ – koren ‘tol’ – ‘tav’ je tako osnova označeanje ploskih površin – ‘taverna’, ‘tavolac’, pa tudi naš ‘stol’ (srb. ‘sto’ – miza) in streha (‘s-tov-krita’); iz iste osnove tudi it. ‘tetto’ in madž. ‘teto”’; strina – teta, spoštljivi nadevek za staro žensko na isti ravni ki ga ima moški ‘barba’ – ‘kan greste, strina Pepa?’ – ‘Kam greste, teta Pepa?’ (od star, star-ina v dobrem smislu – ženski pol od ‘staroc’ – starec, imenovan ‘barba’); stržen – notranji trd del debla; su – sol; slano plaćet – drago plačat; posolet – izgubit; posolet – pognojit; sud (šold) – denar – iz istega korena kot ‘zlot’, iz ‘svetiti se’, ‘šajnat’ – gl. Tomažič (angl. ‘shine’ izg. ‘šajn’) iz katerega izhaja tudi ‘zlato’ – beseda se je ohranila v it. jeziku ‘soldi’; suj – svoj – suj človuk – naš človek; san suj – poseben, samosvoj, ki se drži sam zase; supa (rezina) kruha; supe frančeže – sladica – presušen kruh, namočen v mleku in
jajcih in spečen na olju; sužen – sužon; sužna – popolnoma obvladan zaradi prekomernega dela in skrbi; svekrva – tašča (od svoj, gl. Tomažič), sviet – nasvet; ‘ti ne dan svieta’ – ne svetujem ti tega; sviet – ljudje – je blo doste svieta – je bilo veliko ljudi; sviet – zemlja – imaju doste svieta – imajo veliko zemlje; svetlen – ob svetlobi; svisla – stranski steni pri istrski hiši; svitek – v krog zviti kos blaga ali prta, ki služi kot podlaga pri nošnji težkih bremen na glavi;
Š – šacat – ceniti v trgovskem in osebnem smislu – ‘krava je bla šacana za 300 dinarju’ – kravo so ocenili na 300 dinarjev; ‘ta človok je šacan’ – ta človek je cenjen; vez s ‘šenšal’; šadre – raztresena, namarno opravljena oseba – je ku eno šadre; šajer – kamniti okvir pri oknih in vratih; vez s ‘škaja’, ‘kava’ (kamnolom); šafet (ujet); Šaleš – kraj v Istri; šališ – ravna (s kamnom) tlakovana površina; šampanje stara vrsta namiznega grozdja; šandole – sandale; šašin – 1. ubijalec, zločinec; 2. vražja oseba, tudi v smislu sposobnosti; 3. ljubkovalni vzdevek za živahnega otroka; iz ar. ‘hashshashin’ – uživalec hašiša; Šavrin – naziv, s katerim so prebivalci spodnje in notranje Istre imenovali prebivalce iz zaledja Kopra – verjetno iz ‘šrajanje’ – ‘torej Šrajin’ – ki samo izhaja iz zaznavanju glasov tuje govorice podobno kot ‘žlobudranje’, ‘šinšur’; Šavrinka – tako so v notranji in spodnji Istri rekli ženskam in dekletom, ki so prišla po jajca in druge stvari, s katerimi so trgovale; (se)šćabet – se spoprijet, kregat; šćjat – sorta; ‘Usake šćate’ – vseh sort; šćet kruh – navaden kruh brez kakršnih koli dodatkov; obratno od koncan kruh; šćiv – tisti, ki ne mara jesti, nasprotno od ješč človek, jedec; iz ‘š’, nikalnice in ‘ješčiv’; šćopnet – crknit; zv. od skopnet, npr. sneg, pa tudi luna; vez s ‘skopet’; šćušat – skušati izvleči informacije na prikrit način; šćužnja – izgovor; šedet – posedovati; šekat – dražit; šelen – zelena; šemencini – drobni žebljički; od seme, semenčki; šempjo – bedak; šempjat – mamiti, motiti; šenk – darilo; šenkat; šenšal – senzal, posrednik; šentiment v kletvici ‘striela te dare u šentiment’; šepicat – okopavat – izv. verjetno iz glasov, ki jih oddaja motika ‘hop’ ali ‘šap’ in je istega izvora kot it. ‘zappare’, ‘zappa’ – motika; šeš (šuš) – ko v sušnem času pade rahla rosa dežja, ki nakazuje, da se bo suša še nadaljevala; šešet – sušit šešet ure – zgubljat čas; izvorno mogoče od glasu, ki nastane pri teptanju ali mrvljenju suhega listja; šešnek (ušesnek) – netresk; šešnjat (listje) – šušljati; ‘U germe za zašišnjalu.’ – V grmu je zašušljalo; (se) šetat – sprehajati se; šfogirat – dati si duška – iz ‘fogn’, ‘vogn’ zaradi ognjevitega odzivanja; šibjoti – vrsta drobne testenine – od koščkom palice podobni testenine, iz ‘šiba’; šibovna – šibje; šigon – velika žaga, dolga ccq 1,30 cm, ki jo na vsaki strani vleče po ena oseba; iz velika žaga, žagon; šiguro – gotovo – izv. ind-evr. it. sicuro, angl. ‘sure’, izg. ‘šur’, ‘to secure’, izg. ‘tu secjur’; ‘šiguro, šiguro će bet’ – zagotovo bo tako; šigurirat – zavarovati; šijuon – močan veter z dežjem ali točo – neurje; tudi silovita oseba; ‘je perletu ku an šijuon’ – je prihrumel kot vihar; od šumečih zvokov, ki jih povzroča neurje z močnim vetrom; vez s ‘šemet’, ‘Šimidiela’, ‘Saja’; šimoline – stranski produkt pri mletju žita , ko je moka zmešana skupaj z otrobi – iz ‘zmleti’ in ‘zmešati’; šina – tračnica, proga; šinšur – hrup – iz posnemanja glasov pri hrupu, še posebej pri glasnem govorjenju – ‘ne dielat šinšurja.’ – ne delat hrupa; vez s ‘šrajat’, ‘Šavrin’; šintar – iznajdljiva, živa oseba, ki vrta in najde, dela nemir; 2. ljubkovalnica za otroke – vez s ‘šenšal’ (mešetar, ‘senzal’), ‘šuntat’; šišilo – sušilo; šiva’nje – šivanje; šjal – šal; šjarpa – kravata, šal; šjora – gospa; od ‘šoraja’, ki proizvaja glasove, iz katerih izstopata črki ‘š’ in ‘r’ – gl. šinšur; škabel – nočna omarica; škafa – kamnito pomivalno korito; tudi pomivalno korito; škaja – manjši neobdelan kamen; vez s ‘kamje’; mogoče tudi ‘škarto kamje’, ‘škuja’ (luknja); škale – stopnice – angl. ‘the scale’, izg. ‘skejl’ it. ‘le scale’; škaler – lestva podobna dodatka za voz kot osnova za nakladanje sena; škalin – stopnica; škalon – lestev v obliki črke ‘A’, v uporabi
predvsem pri obiranju sadaja in obrezovanju dreves; škancija – starinska polica za krožnike in drugo posodje; škandal – 1 zmeda, nemir; 1. ljubkovalnica za otroke; škarcirat – šaliti se; škerco – šala, tudi izzivanje; škarpada – s kamenjem utrjena osnova poti; škarpjon – škorpion; iz škarpa, ki živi v škarpi, pod škrlo; škavirat – polagati kamne tako, da nastane ravna površina; ‘sue škvirale kuortu.’ – so utrdili dvorišče s kamnito podlago; vez s škaje; ‘škerle’, pa tudi ‘kava’ (kamnolom); škola – cedilo; školat – cediti; škant – glasbilo, brenkalo; ‘fanti, ki guode na škanti’ – rimanica; škaršela – žep; škart, škartirat – odstraniti zaradi napake ali nezadostne kakovosti; škartoc – papirnata vrečka; škavaca, škavacera – smetišnica; škavacin – pometač; škavec – skisano vino; Škedenc – ime za izvir vode – ime ‘Škedenj’ izhaja nemara iz istega korena; šklinkat – proizvajati zvoke kot npr. tistih, ki jih povzročajo kovanci pri dotikanju; iz zvokov, ki jih proizvajo manjši kovinski predmeti pri dotikanju; šklinkalić – kovanec manjše vrednosti; šklop – puška; šklumpat (tombolat) – stresati steklenico ali drugo posodo s tekočino tako, da se le ta premika; škombre – skuše (po slov. slovarju); škramolinči – suhljat otrok, človek; škrba – škrbina; ‘škrba vrba’ – ljubkovalnica za otroka, ki je izgubil zob; škrbast; škrbina; škrgat – škržat; škerla – ploščat kamen, ki se je uporabljal za tlakovanje kuorte in pokrivanje streh, krove; ‘Krou sis škerl.’; iz ‘skerola’, iz osnove ‘ker’, ‘kerov’ (sorodno z osnovo ‘tav’, ‘tov’ – ‘tavela’ in ‘stol’), iz katere izhaja tudi ‘krov’, ‘kriti’; vez s ‘skodla’ in ‘škavirat’, gl. tudi ‘streha’; škrlica – kamnita tablica za pisanje; Škrline; Škrli’ca; škodela – skleda; škola – cedilo; šklop, škrabatulja; škrpelj; škršela (garžet); škruofat – špricat – škruofat terte, vez s kropet; škuorja – skorja, npr. pri polenti (ko se na kotlu ustvari skorja in odstopi od kotla, je polenta kuhana; škurasto – temno; škurja (žlajga); škuro – polkno; škuro – temno, nasprotno od ‘ćaro’; (za)šlatat eno – primazati eno, dati eno; šljutast – norčav; šlekat – jecljati; šmokavca (šmrkelj), šnjofat – 1. njuhati (tobak); 2. vohuniti; od ‘nusati’ in ‘duhati’, to je vleči zrak skozi nos; šnops (trapa) – žganja; šoja, šold, šoma – volumen, prostornina – doste šome – veliko stvari, ki zasedajo veliko prostora – vez s ‘suma’, angl. ‘sum’, izg. ‘sam’; šortak – peta pri čevlju (tudi tak); špah (konap) – vrv; ‘Zveže sis špagon.’ – zveži z vrvjo; vez z ‘upasat’, ‘upasevnica’, ‘putegnet’; špažić – vrvica; špandat – potrošit; od odšpenet – odpet, odpreti (mošnjiček); špica, špice (čipke), špikulirat – šparat, varčevat, štantat (lahko se zgodi ali pa ne), šparat – varčevati, angl. ‘to spare’; šparavon (varčen, skrben); šparger(t), špargert, šparon, špeža, špeže (izdatki), špežić, šparga, špargert, špaš (na špaš, za špaš), štavt, špega ogledalo; (se) pošpegat – na hitro ali s strani pogledati (se); špeža – blago, jestvine – od ‘špendat’, to je ‘udšpet (mošnjiček)’; špeže – stroški – jemet špieže – imeti stroške; špica (puonta) – vrh, konica – ‘Se je zlomila špica.’ ‘Se je zlomila konica.’; 2. drobni vrhovi vej – ‘Nabare špice za voginj.’ – ‘Naberi vejice za ogenj.’; čipka – ‘Dva metra špic.’ – ‘Dva metra čipk.’ – od ‘pik’, vez s ‘pikat’, ‘špuonta’; Špicja – Debeli rtič; špič (v izrazu ‘na špič’) – špičast, ki se končuju z ostro konico; špičast (na špič) – ki se končuje z ostro konico – ‘Ima špičaste take.’ – ‘Ima ostro peto.’; špićel – mali košček zemlje; špičet – ostriti, šiliti – ‘Lapaš je za ušpičet.’ ‘Svinčnik je treba ošiliti.’; špikilj – vrh, zaostren konec nečesa; ‘Sue dale bandero na špikilj.’ ‘Na vrh so pritrdili zastavo.’; špiega – ogledalo; (pu)špegat – pokukati, pogledati (v ogledalo) – ‘Je pušpiegal u pisanko.’ ‘Je pokukal v zvezek.’; ‘Se je pušpiegala in pupravla lasće.’ ‘Se je pogledala in popravila lase.’ – vez s ‘špija’; špija – izdajalec – iz ‘špilja’, v smislu kukati skozi luknjo – ‘škuja’ v osrednji Istri izraz za luknjo; špila – sponka za lase, okrasna sponka za na prsi – iz speti, pripeti; špinel (tudi špinjolet) – cigareta; špinjolet – cigareta; šponta – injekcija – od ‘puonta’ – zašiljen konec in prej od ‘pik’, ‘pičnet; (za) šport – (za) lešt, razvedrilo; špotat, (zašpotavat); špukat (koščice), šrajat – govoriti – izvorno verjetno kot
posnemanje glasov tujega jezika – iz ‘šorajat’, tj delat ‘šinšur’ – hrup, prim. ‘šijon’, škrabtet’ – kakor je melodija prihajala do drugih ljudstev; kasneje prevzeli naziv za same sebe; šta – ukaz, da se žival ustavi (izvor za stati, šteti, štacjon – postajo, štajon, štetje – postanki, puštab) – it ‘stare’, angl. ‘to stay’ – izg. ‘stej’; štacjon – postaja; štajuon – sezona, čas za delanje česa – je štajuon za sadet, za pobirat; sin: cajt; štanj, štanjak, (za)štanjat, štavt (nima štavta – ne kaže), štemat – rad imeti; se štemat – bit zadovoljen (so se štimale, da ki imaju za jes – so bili zadovoljni, srečni, da imajo kaj jesti) – od ‘rad jemet’ – v it. se je ohranilo v pomenu ‘stima’, ‘stimare’ – ceniti, ki ga ima naš ‘šacat’; štemat (zidarsko delo), štepat, šterna, štih (tudi šteh) – šiv, štimancja – zadovojstvo (je biu rjau ut štimancje – je bil rdeč od zadovoljstva); štivirat – zložit po velikosti, npr. paradižnik?, štok (frmenton), štomeh – želodec; štorlat – zavajat, nekoga skušati okrog prenesti tako, da mu govoriš in govoriš; štraca – cunja, ‘brisat prah s ‘štraco’; štrace – perilo za prat, oblačila – ‘daj prat štrace’, ‘pušešet štrace’; štraja – stara zastarela trava za steljo (izvor iz stara trava?); štrafaniće – cunje, kosi perila in obleke manjšega pomena; štramac, štrcat – škropit, rahlo deževat – „Je začelo štrcat“ – začele so padati prve dežne kaplje; štrčat – štrleti; štrika – črta, meja – srajca na štrikce; ‘je pau na štrike’ – so ga ustrelili na meji; štrk, štrpača, štrpat (Štrpanje, Štrped), štriga, štrigarija; štrkalca, štrknet, štroliga, štroligo – oseba, ki vidi v prihodnost in ima druge nadnaravne moči; štrukilj, štrukirat mineštro (zmečkati fižol v mineštri), štubja – pozno posejana koruza, ki ne obrodi sadov in se za hrano uporablja le stebla; iz stebovje; štuf (štef) – naveličan – iz glasu ‘uff’, ‘uffa’, ki nastane pri naveličanem vzdihanju; štuk – omet na stropu – ‘U kambre so nardile štuk’ – V spalnici so strop ometali z malto; štukat – podaljšat, združiti dva ali več (dolgih) predmetov, npr. vrv; – ‘Mama ji je doštukala rokave.’ – Mama ji je podaljšala rokave; štukirat – pleskarski popravki ometa; štura – osrednja os pri vozu, ki po zadnjih kolesih nadaljuje še cca 80 cm in na kateri je mogoče sedeti in se peljati; Šturok; šturlast, šturlita, šturlo (šempjo, štupido), tudi glagol ‘štorlat’ – bedak; šturuk, štupido, štupideca (šturlita’) – neumnost; šugo – omaka – ‘šugo s pomidoro’ – paradižnikova omaka; ‘te brieskve nimajo šuga’ – te breskve niso sočne – iz ‘suk’, glasu, ki nastane pri srkanju, iz katerega izhaja tudi ‘sok’, it. ‘succhiare’, ‘succo’, angl. ‘to soak’ izg. ‘sovk’ – vez s ‘pašta-šuta’ – ‘pašta sis šugan’; šulke – 1. neprekuhani ‘svaljki’ pri beli moki – ‘Šulke hite prasce.’ – Svaljke daj prašiču; 2. mlečna jed iz bele moke, zavrete na mleku – ‘šulke so ćuhane’ – šuljki so skuhani; šuntat – ščuvati – ‘Du te je našuntau?’ – kdo te je naščuval? – sin ‘napuomat’ – z ‘puonta’ v smislu vzpodbadanja – vez s ‘šintar’; šulne – čevlji; šuola – šola, nauk, poduk – ‘tu naj ti buo šuola’ – ‘to naj ti bo v poduk’; šur – zamašek iz plute, pluta – ‘šandole s šura’ – sandali s odplatom iz plutovine; šušta – vzmet, zadrga – iz glasov šešljanja, ki so bili prisotni pri ‘pajariču’, predhodniku vzmetnic; šuštanca – močna, hranilna jed; ‘Poje malu šuštance.’ – Pojej nekaj hranilnega (ne le lahkega, nehranilnega; it. ‘sostanza’ iz ‘spodaj, pod stati’; švah – šibak, brez moči, nasprotno ut ‘moćan’, ‘forte’; ‘son švah’ – se počutim šibak; iz ‘š’ – brez in ‘vek’ kot pri izvoru besede ‘človek čelo vak’ – v smislu ‘moč’, gl. Tomažič, biti brez moči torej; švahust – onemoglosti, slabotnost, bet švahuston – iz ‘š’ – brez in ‘vek’ – moč, gl. Tomažič, biti brez moči torej; šverknet – z bičem ali s šibo oplaziti; šviret – urinirati z močnim curkom: od glasu curka vode v povezavi z ‘zvirat’;
T – tabak – tobak; ni vredon enu pipu tabaka; taca – sesekljan špeh, česen in peteršilj za zabelo mineštre, fižola in podobnega; (za)tacet – za mineštro – zabeliti mineštro s taco; tacat drva – sekljat drva; tak – peta pri čevlju; takat – začet; takat – lepiti; taknet (staknet, potaknet voginj); taknet jeglo; tako – vtičnica; talar – ploh za tacanje tace; iz ‘tav’ (‘tov’), ki označuje plosko površino; vez
s ‘stol’, ‘tavela’, ‘tavolac’; taler – leseni okvirji pri oknih; tamparanje, tapa, Na tape – počivališče, vprašaj kje in če je bil tam kakšen topol !!!(Tapola? Tapolca; Topolovec); tarina (terina) – široka keramična skleda; ‘tarina sis zamlje.’ – keramična skleda; iz korena ‘tav’, ‘tev’, ki označuje plosko površino, iz katerega izhaja tudi ‘tavela, ‘tavolac’; tavela – zamljene (glinene) plošče za zidanje; vez s ‘cegola’, ‘cegou’ (poln zidak); taverna – stavba pri morju v Kopru (za puščanje živali, ko so šli v Trst?, hrano?) – (etim: taberna – lat: koča, lopa, stojnica), vez z ‘tavela’ (tj. opeka ali ‘ciegel’), ‘tabela’, ‘tavolac’, verjetno po ravni ploski strehi, ki je značilna tudi za lopo; tavolac – oprema za voz ploske oblike, ki služi za prevažanje občutljivejšega tovora v kašetah; te (lete) – tule; teća – nizek lonec, ponev, kozica; (se) telet – teliti se, tendet – vzdrževati; teplet, (s)tenfat – pripravit, še posebej za hrano; tepido – mlačno (od teplet); terat – goniti; ‘So jeh terale da dielaju.’ – so jih gnali, da delajo; od ‘ter’, ‘tor’ (v smislu dela, še posebej napornega), ‘torišče’, glej Tomažič; terd – trd; vez s ‘trud’; terjat – terjati – puterjat – izterjati, izvleči; od ‘ter’, ‘tor’, ‘trenje’; (parterat – pretiravat); terku (terkaj) – toliko – ‘terku kerku rabiš’ – toliko, kolikor potrebuješ; Tersok (Trsek) – kraj blizu Marezig (primerjaj s Trusek); teset – tesat; teslić – orodje za tesanje; testo – testo; tičca – oblika pletenega koncanega kruha za vezom; Tiče – ime, okr. za Matiče; tičca – ljubkovalnica za deklice; tičić, muj tiči – ljubkovalnica za otroka; tičar, tić – ptič, zvit človek – ‘puznan tića pu perje!’ – ‘se ti en tić’ – si prebrisan; tiket – tikati; timuon – del vprege, to je leseno deblo, h kateremu se vklene govedo preko komata; timunirat – tinta, tintnek; toć, toćat; toja – tvoja; tokolat – (izvor iz kolo), tokolić, tokolovc, tombolat – premikat, stresati, obračati še posebej zaprto posodo s tekočino kot npr. sod ali steklenico z vinom – ‘ne tombolat karatiela, da se ne sćisa vino’ – ne tresi soda, da se vino ne skisa; vez s ‘tokolat’, ‘tumbat’, od tu verjetno izvor besede ‘tombola’; tondin – večji tubo, danes še posebej okrogli betonski elementi za jarke – it. ‘tondo’ je okrogel, zaobljen; toporišće; topu – topol; Topolovc; Tapolca; toruk – 1. torek; 2. pustne toruk – torek v 6. tednu pred prvo pomladansko polno luno; mogoče od ‘tor’, dan v tednu, ko začnemo trdo delati; tradet – neopredeljena oznaka za spolno zlorabljanje ženske; ‘Je je tradiu orko’ – Jo je imel v oblasti, jo ‘peštal’; od ‘torat’ – v smislu trenja in trdega, grobega ravnanja; vez z it. ‘tradire’ – prevarati; trapa (tropine – usedline – angl. to drop – pasti), tradet – spolno zlorabljat; trapa (šnops, peteš)- žganje; trapat – trzati, otepati se, 2. utrepej se; otepati nekaj s sebe; trava – trava, plevel-, trba – mogoče, potrebno je, trcat – jajca za vezom, (na) trebešico, trejen (preobremenjen z delom in skrbmi), tlice; trebeh (terbuh) – trebuh – vez s ‘triebet’ – trebiti; Trebeše; trebešica; na trebešico – v položaju, ko je trebuh obrnjen navzdol – je spau na trebešico – spal je na trebuhu; (o)trcat – trcat jajca za vezom; trenet – v izreku ‘ne moć ne genet ne trenet’ – ne se moč premaknit, pomagati; tripa – trebuh; tripe – vampi – jed s kuhanim govejim želodcem in paradižnikovo omako, ponavadi se tripe je s palento – tripe na tržaški način je stara slovenetska jed, poznana na območju Furlanije, Krasa, Brkinov in Istre; trobce, trouha – drobec, malenkost – nimen nanka trohe kruha – nimam niti drobtine kruha – vez z ‘truoset’, pa tudi ‘prah’, ‘prašet’; trombin – ; tropine gl. dropine; trošt (upanje), (se) troštat (upati), trpeš, tršćica; trpje – priprava za kuhanje na ognjišču; trucat (v glavo), trudon – utrujen; od ‘tor’, ‘toriti’, star naziv za delo (gl. tor, torišče), vez s ‘terd’; truoha – drobec, drobtinica – ‘nimam nanka truohe…’, vez z trositi, natrositi; Trusek – Truške – kraj, sestavljen iz zaselkov, blizu Marezig (primerjaj s Tersok); tucat, tuć – tepsti (zatuć – zadat); tubo – cev – angl. ‘tube’ izg. ‘tjub’; tuj – tvoj; Turuk – Turek; trucat nekaj u glavo (zabit v glavo), tuć (zatuć, stuć)
U – ubeden – nobeden; ubernet (krave) – zavrniti krave; ubivno – dobre mere
– če je nekaj obivno, pomeni, da je malo več, kot je nujno potrebno, npr. ubivna obleka, ki je malo prevelika – sopomen z ‘obilno’, ki označuje ‘obilno mero’, iz iste osnove tudi izobilje; ubluoda – sparek za prašiče s krompirjem in moko – iz ‘blodna’ – kalna voda, iz besede izhaja italijanski ‘brodo’ – juha; ubuć – obleči se – ‘su jeh ubukle’ – so jim dali za obleko (tudi v širšem smislu osnovnih potrebščin za življenje) – izvorna beseda s pomenom ‘uvleči se v’, ki se je ohranila v hrv. jeziku; vez z ‘ubut – vobet’, ‘buka’, ‘ubleka’; ucvirk – ocvirek – i; herpes na ustih – ‘na usteh ima an ucvierk’ – na ustih ima herpes – iz cvreti in glasov -gl. ‘criet’-, ki pri tem nastanejo; ućara – razjeda na želodcu – od ‘užera’, razjeda, beseda je prešla v it. besedišče; učeh – na očeh, pred očmi – ‘Učeh me je je napalo.’ – Pred očmi ga je prenesel naokrog; uči – oči – ‘Jemet uči’, – Imeti smelost, tudi v smislu brezobraznosti; ‘Ni jemo uči prašet’ – ni si upal vprašat; sram ga je bilo vprašat; – iz korena ‘či’, ‘ži’, iz katerega izhajajo tudi besede ‘živ’, ‘življenje’ v smislu ‘oči so ogledalo duše’; učiten človek – nesramežljiv človek, tak, ki si vsakemu upa pogledati v obraz – iz uči; (na)uglede (za nevesto), ugnjusa, ujedat (srbeti); umidu (vohko) – vlažno; una’, uniegat (se randjat, rendjirat); uk – vovk, talni rastlinski zajedalec na njivah-; uklice – (cerkev), ukule(n), ukulenca, umivanca – kadin – (umivalnik); umuknet – utihniti; una’, unegat (se); unjolo – enojno; uoder, upalet – prižgati; uparca (sparina) – soparno vreme; uparet – prevreti (od para); upihnet luč (ugasnit luč), upor (vapor) – parnik – iz para, ‘paret’ – beseda se je razvila tako v slov.. it. in angl. jeziku it. ‘vapore’ – para, ‘evaporare’ – izhlapeti, angl. ‘to evaporate’. izg. ‘evaporejt’ – vez z ‘uparca’, ‘sparet’, ‘sparina’; upor – perunike (mogoče povezano z morjem – Peran – upor se reče parniku), uret – koka ure jajca, uruočet, uruok, uscanka – zmerljivka, usta – usta – ‘ana usta kruha’ – grižljaj kruha; ‘bet usteh’ – biti izpostavljen, tam, kjer se nekaj dogaja (tudi v smislu nevarnosti) – iz ‘u staviti’, ‘v dati (hrano)’; Usuje, uškurša – skurš; utihinet, – umiriti se, npr. vreme; ušeć – všeč, v zadovoljstvo – ‘Mi je ušeć, da te viden.’ ‘Zadovoljen sem, da te vidim.’ – iz ‘u serc’ – ‘v srcu’; utišćance – kurja očesa, nastala zaradi neprimerne obutve; utrebet – sneti kožo in drobovje iz ubite živali; vez s ‘trbeh’, sr. ‘utroba’ – drobovje; utrobe – 1. ovojnica od zrna, ki se izloči pri mletju in se uporablja za krmo živali; ‘Ćepet en balih utruobu.’ ‘Kupiti vrečo otrobov.’; 2. pege – ‘Pupa, ki ima utruobe.’ ‘Pegasta deklica.’ – od ‘(u)triebet’; utroče – otroče; utručje – otročji od ‘votrok’ – otrok; utšpenet (utšpenet) – odpet – ‘Utšpene batuon.’ ‘Odpni gumb.’ ‘Utpene kadienu.’ ‘Odpni verigo.’; od ‘speti’; vez s ‘špendat’, tj odpeti mošnjiček; ušter – gostilničar, od gostitelj, nemara od ‘k Oste’; utšpet (utšpenet) – odpeti
V – (se)vadet – učiti se; vaga – tehtnica; vaget (pjezat) – tehtati, (tudi človeka) – ”su ga zvagale’ – ‘So odkrili, kdo je v resnici – vez z ‘vagare’ – hoditi sem in tja brez cilja, bloditi; vagnet – prevesiti se, vagnet na eno stran – prevesiti se na eno stran; (z)valet – skotiti; Vala – pogosto ledinsko ime za njive (naastale z naplavinami) v dolini (ob potoku) iz ‘plavet’ v smislu naplavljene zemlje; Valca – ledinsko ime za kraj ob potoku; (z)validet (valižat) – zravnati (najpogosteje teren); vali’do – ravno, izravnanano; va’lido – veljavno – iz istega korena kot ‘veljati’; angl. ‘valid’, it. ‘valido’; valje (tudi vaje; valje na bote) – takoj – ‘Priden valje.’ ‘Pridem takoj.’, ‘Prihajam.’; skoraj – ‘Je blo valje neć’ – ‘je bilo skoraj nič’; vamp – trebuh pri govedu; vančat – ostajati; ‘Je še vančalo.’ – je bilo še preveč, je ostalo; od ‘ven’ in ‘strčet’ – štrleti; it. ‘avanzare’; Varda – pogosto ledinsko ime v Sl. Istri – iz ‘vahtat’ – čuvat – vez z ‘guardjan’; Vardić – rodbinski naziv iz Zabavelj; vas – vas – od ves, vsi, ‘vas sviet’ (‘Vas sviet je biu njegov’ – ‘Kot da bi objel cel svet’); (se) vasalet – veseliti se – iz vas, ko se je zbrala vas, da bi praznovali; vez z ‘vasovati’; Vas (Dvori) – vas nad Sv. Antonom; vančat (vančavat) – ostati od skupka, ko je bil preostanek porabljen – iz ven štračat- it. ‘avanzare’; (za)varet (za-rajsat)– zavreti, zabremzati
– ‘Zavare vus!’ ‘Zavij mehanizem za zaviranje pri vozu!’; varvat – varovati, čuvati, paziti se; vasevje -veselje; vez z ‘vas’ in ‘vasovanje’; Vavtle – ledinsko ime v Kavaličih; važo – vaza; iz vasok – visok; vegast (zvegatjen) – kriv, izkrivljen; vece – ampak, v nasprotju s tem, vendar; ‘Be mogu tornat, vece je šu napret.’ bi se moral vrniti, vendar pa je nadaljeval; vez z angl. ‘vice’ v smislu namestnika; it. ‘vice’; večar – večer, zvečer; ‘Dobru večar.’ – Dober večer; ‘Večar gremu spat.’ – zvečer gremo spat; iz ‘v’ in ‘ešta’ (r), po boginji Este, z drugim imenom ‘Juna – Junona’, iz katere je dobila ime Luna; po boginji – vladarici noči torej (od rimskega časa dalje jo predstavlja tudi zvezda ‘večernica’ – večerna zvezda – ‘Venera’); vejat (fižol) – podoben izraz imajo tudi v angl. jeziku; veja – nočno bdenje ob mrliču; ‘jet na vejo’; izvor nezna, mogoče povezano z besedo ‘vak’ (moč), prov. ‘velhar’, it. ‘veglia’; vejhtat (za cunje v vetru – nona Tonca iz Kubeda), venke – beke za pletenje, vezanje; vela – tančica; vera – vera; dat vero, ne dat vere – verjeti, ne verjeti; vero; vero ja; vertet – verteti; vez z it ‘vertere’; vervat – verjeti; vesok – visok; vezom (velika noč, to je praznovanje Kristusovega vstajenja „Osmi dan je od mrtvih vstal“ – od tu voson, tj osem; ker pade na nedeljo, ki sledi prvi polni luni po 21. marcu, kaže na verovanje, povezano z naravnimi ciklusi – predkrščansko praznovanje prihoda pomladi – Vesnin praznik?; s SSKJ vezovati – praznovati rojstni dan ali god; ); vicanje (trpeš) – muka, trpljenje; (se)vicat – mučiti se; vice – vice; vieme – vime; viest – to, kar nekdo ve, vest; ‘Ga pača viest.’ – ga peče vest; ‘Me ne da viest mira’ – vest mu ne da miru; vez z ‘videt’ in ‘vedet’; Vijola – ime za kravo; vijolčast – vijoličast; vilja – predbožični čas, veliko pričakovanje prihoda Božiča, Mladega sonca – od velika želja, it. ‘vigiglia’; viljak – prevarant, lažnivec; vinja – vinograd – od rastline, ki se vije, zvije – od tu tudi vinjeta, Vinjole; vez z venka – beka, vitva – žica; vintaj – ventaj – v izreku „Ventaj gor ali ventaj dol, manj ku pu 20 ti ne dan.“ – gl. Tomažič ‘Slovenci’; visočina – višina; Višarje – romarski kraj za Istrane; višćade – limanice, iz sadov omele – beska – v ital. iz tega glagol ‘invischiare’ – zalepiti (se); višešnje – visok – ‘Une ta višašnje’ – ‘Tisti na visokem položaju’; vitrina – kuhinjska kredenca; vitva (drat, trat) – žica – od ‘viti se’, ‘zvijati’; vjeha (čep) – zamašek; vobet – obuti se – ‘Vobi se hlače!’ – Obuj si nogavice! – iz ‘ubut’, kot pri ‘ubuć’ iz ‘uvuć’ – ‘uvleči se v’; (v)ocot – ocet, kis; (v)oća – oča, oče; vodret – tepst; ‘So se, so ga vodrile’ – ‘So se, so ga tepli’ – od ‘udariti’, vez zs srb. „udri“ – ”tepi’, ‘udarjaj’; voga – ukaz živini, da se ustavi; vogat – poganjati kolo; voginj – ogenj, prepir ‘Je biu velje voginj’ – je takoj prišlo do prepira – iz korena ‘ogn’, – it. ‘fuoco’ preko spremembe črke ‘v’ v ‘f’ – izpeljanke ‘fugoler’, ‘šfogo’, ‘funearal’, ‘fijera’; vohko – vlažno, še posebej seno, ki se nabere vlage v rosnem jutru – iz korena ‘o’, ‘vo’, iz katerega izhaja tudi ‘voda’; (se) vopet – opiti se – iz korena ‘o’, ‘vo’ – vez z ‘napiti si’; vožgat – prižgati – iz ‘vognjat’, vez z gunišće idr.; vognet – zviti – ‘Palca se je vognila’ – ‘Palica se je zvila – vez z ‘uvinuk’ (ovinek); volt, vonde – tam; (v)orat – orati – od tu tudi izvor za površinske mere – ‘eno jutro’ je površina, ki so jo zorali v enem jutru. od tu tudi ‘ar’ (izgovarjava ‘or’ se je spreminjala glede na narečno skupino v ‘vorat’, ‘uarat’ ali pa ‘arat’) – besedo najdemo tudi v it. besedišču ‘arrare’; vosrat – oblatitii ime; umazati – ‘Je use (v)usranu’ – ‘Je vse umazano’; vovs – oves; vožgat – prižgati, sežgati; zanetit – vožgat voginj; vožgat travo – od ‘voginj’, ‘vognjat’; vrah – vrag – ‘Vrah te zame’ – ‘Vrag te vzemi’ (glej pod poglavjem ‘verovanja’; za povdarjanje pomena ali količine: ‘Pridon ku vrah’, ‘Slap ku vrah’; vre – že; vritnik – brca v rit – ‘Je vjeu en vritnek’ – ‘Je dobil brco v rit’ – koren za ‘retro’; vez z ‘ret’, ‘ritensku’; vriu – april – od ‘vigred’ – v življenje iti; Vrtine – zaselek Sv. Antona (mogoče iz vrt; po analogiji s fant – fantina – bolj odrasli deček, skoraj fant; deklina; bi pomenilo večji vrtovi) – vez z Vrtače (Lopar), Vertahe – Bertoki; vu (vou) – vol – od ‘vuć’, ‘vleć’ v smislu vlečna žival; vuk (uk) – vez z ‘vulkare’ – ‘vulgare’, verjetno tudi ‘folk’; vune – tisti; vune sviet; vuoga – večji ptič z rumenim perjem, ki gnezdi na akaciji in ima gnezdo v obliki ‘žepa’, ‘bisage’; vuogat – poganjati kolo; vuolja – volja – ‘Nisuon ut vuolje.’ – ‘Nisem pri
volji.’; ‘Je biu dobre vuolje.’ – Je bil dobre volje; je bil opit – angl. ‘will’, it. ‘voglia’; vuolje – oglje – iz ‘voginj’, ‘vožgat’; vez s ‘karbuon’ – čer(n) ‘vougl’; vrzela – vrzel; stranski izhod ob poti, ponavadi zaprt s prečnim kolom; vrzota – vrsta zelja; (v)us – voz – ‘En vus siena’ – voz sena; od ‘vuć’, ‘vlieć’, vez z ‘vlak’, angl. ‘bus’ (avtobus), srb. ‘vos’ (vlak); (v)znak – ležeč na hrbtnem položaju – ‘spi (v)znak’ – spi na hrbtu; Vzroćek – izvir reke Rižane, v novejši preteklosti kraj s cerkvijo, posvečeno Devici Mariji, kamor so ljudje hodili na romanje 15. avgusta; tudi mesto srečevanja in trgovanja: ljudje so kupovali ovčji sir iz Čičarije – velikega narodnega pomena tudi v času fašizma; v času socializma gostišče, gojišče bobrov in ribogojnica, kraj strateško pomemben zaradi črpanja vode za obalna mesta, trenutno javni gostinski objekt zaprt in okolica prepuščena naključnim obiskovalcem.
Z – Zabavlje – manjša vas za Vardo – iz ‘Zavardje’, možna povezava tudi z zavetno lego – koren ‘bav’ označuje rahel piš, sapo; vez z ‘buf’; zabet – pozabit, zabufnjen – zabuhel – iz korena ‘buf’, ki nastane, ko napihnemo lice in iztisnemo sapo, vez z ‘bav’; zadnet – prizadevati si; zagradet – ograditi; zat – zadaj; zagriznet – dat nekaj pod zob; zafrajat (podišpridet, zaružet) – zapraviti, zapiti; (se)zalepnet – zadušiti se; zaluska, zamera, brez zamere pri uporabi grdih besed: ‘se je sprdu, brez zamere.’; zameret – užaliti se, zameriti; zamotet (pogrešit), zanohtica – ko pri mrazu otrpnejo konice prstov in le ti postanejo beli; zapačan – zaprt (pri prebavi); ‘Ni šu na stran en se me je use zapaklu.’ – ni šel na stranišče in mu je v črevesih vse zastalo (se zapeklo); od ‘pać’ – peči; zapegljat – zamašit; vez s ‘špilja’, ‘škuja’; zapejeno – zanemarjeno (okolje, blago) – od zaperjeno, obraslo z listjem?, otroci – zanemarjeno, zapenet (zašpenet) – zapet, npr. gumb; zapigljano – zamašeno – ‘Žila se je zapigljala’ – cev se je zamašila; zarobovdnet; zaspanke – ognjič; zastuopet – 1. razumeti; ‘je zstuopo.’ – je razumel; ‘je zastuopon človok – je razumen človek; 2. spoznati se – ‘Se zastuope na vse.’ – v vsem se spozna; zašpenet (zapenet) – zapet – ‘zašpene si batuo’ – zapni si gumb; ‘utpene kadienu’ – odpni verigo; zat – za, zadaj; ‘Zat za hišu.’ – za hišo; ‘Hode zat.’ – pojdi nazaj, vrni se; zat – zet – od vzet; (se) zatajet – potajiti se, skriti; zatelebjen (zarukan) – tup, neinteligenten; (se) zatret, zatuć (eno) – zabit, primazati eno; zavajon – kalorični napitek s stepenim jajcem, sladkorjem in vinom, od ‘sa jajon’ – z jajcem; zavaret – zarajsat – zabremzat; Zaze’d – Zazid, vas pod Kraškim robom (iz za zidom?, v bližini obrambni stolp); zaznat – zvedeti; zbos – posadit, zdinet (dvigniti, doseči), zdrejat – zreti; zdrelo – zrelo; zdrocanek, zdulen, zebet (zgubit); se zebet – izgubiti se; prebiti prosti čas; ne imeti prav, izgubiti pravdo; izgubiti razsodnost; zebljen – izgubljen; npr. človek; zemla – zemlja; ‘lonus sis zamle.’ – glinen lonec; zerat – obrniti; zerman???; zgonc (zgun), zgonet, zdola, zgora, zgovor (pogovor, dogovor), zguren – navzgor – vez z ‘gurati’; zima – mraz; zimić, zinget, zitra – jutri zjutraj; zizet, zizi(ć) – sesek; zgrdega – na grd način – je šu zgrdega – je postopal na grd način; zlepega – na lep način; (u)znak, zjat – kričat, zmeron – zmera, znet; (dat znat), znutre – od znotraj; zret (zruvat), zriknet (seno, star zid), zubilj – zubelj, plamen; zuob – zob, zoubić – štrleč zobek; zvalet – skotiti, poleči; zvalidet – izravnat; zvaližet – izravanti; zvegatjen, zven – z zunanje strani; zvenske – zunanji; zvirk, zviznet eno (primazati zaušnico),
Ž – žajfa, žajfanca, žajfat, žancat – energični gibi pri pranju perila, da se odstrani umazanija; žardana, žaret – žejati, še posebej po močni, pikantni hrani; žbela – čebela; žberla – zaušnica (tudi žlepa); žbića – mešanica, slabo, nekakovostno vino; žbovaca, ždok, ždoknet – dregniti; ždrigelj – naprava za česanje živine (koren od rogelj); žegnat (od žgat), žegon, žehta (žancat);
želiezo (piegla) – likalnik – od ‘žar’, ker so bili prvi likalniki napolnjeni z žerjavico; ženso (šocjo) – partner, prijatelj; ževot – telo; – ‘me bule ciel ževot’ – me boli celo telo; predel telesa v pasu – ‘je šerok u živote’ – je širok v pasu; življenje – jet za ževot – kot da gre za življenje – izvorna beseda iz korena ‘živ’ – prim. angl. ‘live’, it. ‘vivo’, pa tudi kit. ‘či’; žgaćet – žgečkati; žget (tudi palet) – 1. sežigati – izpeljanke; žegnat, žegon, paržganca; 2. peči – me žgejo oči – me pečejo oči; žgajo – živ, živahen; žihar – 1. lahko, 2. kar, za potrebo; žilj, žir – pri želodu (od žer, žreti?), sadno drevje na splošno; žinieštra – žuka, besedo najdemo tudi madž. jeziku; žlafadur – iz zlivati, ‘zlivadur’; žlajga (škurja) – bič za poganjanje goveda – iz zvoka, ki ga oddaja bič pri vihtenju; (u)žlajget – z bičem ošvrknit; Žleb, Žlebić; Žlebina; žled, žlepa – zaupnica; žlevet – nacejati se; žlofnet – pasti, udarit – (iz žlof – oponašanje glasu pri padcu); žmalto – emajl – pusuoda siz žmalta – emajlirana posoda, vez tudi z ‘žmavs’; žmavs – zdrisasta snov; žmeret – npr. vino, kis – izgubljati na moči (iz moret, mriet); žmokola, žonta, žrd, žuca; župa – juha; župan – vodja vasi; Župan, Županka – rodbinsko ime; žur – 1. vrsta punta pri vezenju; 2. ostanek pri delanju sira, žuret – urinirati z močnim curkom; žužek,