10.00

Knjižica LOPAR

LOPAR JE ANA DEŠTRA BUKVICA
»Den’s je u Luparje ana mik’na fešta. N’rjeno je ano lepo delo. U rokah im’n bukve, k’e me dosti pijaž’jo. Ma anka šolarji Marije Bembič – partizanske učit’ljce u Luparje – k’e jih je vadla pist enu čit’t. Su tabut j’meli samo pisanko eno lap’š, ma niso j’mele borše.« Od takrat je minilo več kot pol stoletja in današnji učenci imajo polne torbe zvezkov, delovnih zvezkov, učnih knjig, zemljepisni in zgodovinski atlas in mnogi tudi računalnik. Prav je, da je današnja kakovost življenja boljša. Višja je kultura bivanja. Danes živimo
s spoznanjem, da gospodarski in kulturni razvoj nekega območja ali kraja temelji na ohranjanju njegove naseljenosti in varovanju naravne in kulturne dediščine. Mojo trditev potrjuje tudi knjižica Lopar, ki je sad uresničevanja načrta obnove vasi in sodelovanja, ki naj bi seglo čez državne meje. Knjiga Lopar je avtorsko delo Lede Dobrinja, ki je večino sestavkov napisala sama ter zbrala še šest sestavkov, ki so jih napisali vaščani v okviru delovanja študijskih krožkov v minulih letih. V njih opisujejo Lopar enu Luparce, fjero v
Loparju, spomine – skratka Lopar in njegove ljudi, njihove navade in običaje. To je prva publikacija o Loparju, njegovi zgodovini, njegovih ljudeh. V bistvu je vodič po krajevni domoznanski zbirki in z njo
sestavlja celoto. Zato bo koristno služila obiskovalcem kraja – turistom, ki bodo imeli poleg lepega razgleda na Koper in okolico priložnost seznaniti se tudi s preteklostjo kraja, njegovo zgodovino, življenjem in običaji prebivalstva. V knjižici je nad sto fotografij, ki so lepo tematsko razporejene med besedilom. So sicer brez napisa, a vseeno je njihova vsebina vsakomur razumljiva, ker se z
besedilom spajajo v celoto.

Prvič je objavljen prevod zapisa novograjskega škofa Filippa Tommasinija Legenda o svetem Jerufu.
O tem svetniku vemo danes bore malo. Ne najdemo ga na koledarju, a iz zgodovinskih virov vemo, da je godoval 27. julija. Loparci pa praznujejo svoje opasilo prvo nedeljo v avgustu, kar se zagotovo veže na Jerufov god. Ta svetnik ima tri imena: Rufo (Rufus) so ga imenovali Lahi, Tavis naj bi bilo slovansko ime, a Jeruf ga imenujejo krajani. Domnevam, da je Jeruf ostanek glagoljaštva, kar bi bilo koristno poiskati v prvi tiskani knjigi v starocerkveni slovanščini – glagolskem misalu iz leta 1483, ki je nastal v Istri in v katerem
so vsi istrski svetniki. Da je bila župnija Truške glagoljaška župnija, je danes potrjeno tudi z odkritjem glagolskih napisov v cerkvici sv. Roka v Borštu in z glagolskim misalom in leta 1483 v vatikanski knjižnici.
Zbrana ledinska imena pa nedvomno dokazujejo našo tisočletno prisotnost na tem prostoru ne glede na to, kdo so bili lastniki zemlje: grofje Verzi ali koprski škofje. V knjigi ni pozabljeno obdobje druge svetovne vojne, še posebej narodnoosvobodilni boj, ko je Lopar postal središče partizanskega delovanja s poveljstvom mesta Koper v bližini. Lopar je v zgodovini slovenske vojne mornarice vnesen kot kraj, kjer je bil ustanovljen prvi mornariški odred daljnega 15. septembra 1944. Zbrani so tudi reki, ki so doma v Loparju. Mojo pozornost je pritegnil rek: »Terdu dielat, puštenu plaćet!« – »Trdo se pogajaj, a dogovorjeno pošteno plačaj!« Moralni nauk tega reka: ne kupuj brezglavo. Kupi, kar potrebuješ, ker je treba kupljeno plačati. Rek, ki je uporaben tudi danes v potrošniški družbi.

Gotovo, da loparske njive v preteklosti niso mogle nasititi vseh. Potrebno je bilo oditi v svet; najprej do Trsta in od tu v daljne dežele. Kje vse so Loparci razkropljeni po svetu? Kjer so? So!! Knjiga ne bo le spomin na obisk v Loparju. Upam, da jo bodo koristno rabili tudi šolniki in učenci kot dopolnilo pri spoznavanju svoje domačije. Kraja svojih prednikov se je spomnil tudi pesnik Rado Bordon s pesmijo Osvobojena vas. Iskreno čestitam za knjižico vsem, ki so pri njenem nastajanju sodelovali.

Armid Novak
(Nagovor ob odprtju krajevne zbirke v Hiši od Bardinca.)

 

 

Na zalogi

Opis

Knjižica LOPAR avtorice Lede Dobrinja je nastala kot katalog ob odprtju domoznanske krajevne zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju v Slovenski Istri. Je podoba in izraz utripa življenja vasi, ki smo jo v 90. letih prebudili iz enolične anonimnosti in predstavlja prvo publikacijo tega kraja na sploh.

Broširana izdaja, 60 strani, ekološki papir. Izdajatelj: Vita, zavod za kulturo in izobraževanje, Koper 2000.