PROTI UROKU IN ŠTRIGARIJAM

Liljana Ilić

Zgodilo se je pred sedemdeseti leti. Stara sem bila deset let. Živela sem pri noni in nonotu v Smokvici.

Bilo je poletje. Lep sončen dan. Nikjer na nebu ni bilo videti oblačka, ki bi naznanjal kako nevihto. Nona in nono sta se odpravila po seno za živino na hrib Kras. S seboj sta vzela vsak svojo košaro za seno. Z njima sem šla tudi jaz. Vzpenjali smo se po strmi stezi proti vrhu. Ko smo prišli na vrh, je prišel vrtinčasti vihar. V zrak je pobral vso kopico sena. Nono in nona sta začela kričati, da to delajo štrige. Čez nekaj minut se je vse poleglo, kakor, da se ni nič zgodilo. Le seno je bilo vse razmetano. Pobrala sta ga, kolikor se ga je dalo in odšli smo proti domu. Naenkrat mi je postalo slabo. Začela me je močno boleti glava, da sem komaj prišla do doma.

Ulegla sem se. Nona mi je naredila proti urokom, ker je za vse to krivila štrige.

Vzela je skodelico vode in z ognja v štedilniku goreče oglje in enega po enega dajala v vodo. Ne vem koliko krat. Menda 10 ali 12. Vsakič je izgovorila čarobne besede:

»Fij ti bodi svinjski drek!«

Nato mi je dala popiti vodo, oglje pa odvreči prek rame. Temu se reče v nic. Rekla mi je, naj se uležem in zmolim Oče naš. Vse, kar mi je naročila, sem naredila in mi je bilo takoj boljše. Ne vem, kaj mi je pomagalo.

Beli Kamen, 2019

(Liljana Ilić je članica KD Šavrini in anka šavrinke iz Gračišč. Na naslovni sliki zgoraj nekaj šavrink iz društva na Večeru ob jesenskem enakonočju letos. Na sliki prva (Marija Knez desno spodaj) in sedanja (Nadja Jakomin v sredini) predsednica društva. Foto: Milena Piciga, 2019.)