VARDA, ČERNIDA IN ČRNI KAL

Leda Dobrinja

Spomladi 2019 smo s študijskim krožkom Beseda slovenske Istre začeli s popisovanjem in fotografiranjem Šavrinskih Vard. Pozornost na njih se je zbudila že sredi 90. let ob domoznanskem raziskovanju. Na osnovi prispevka v Gei V verigi šavrinskih Vard, smo zabeležili niz teh starodavnih stražnih vrhov, ki se pričnejo v Trstu in končajo v zaledju Umaga. Še posebno nas je prevzela Kubejska Varda, s katere se odpira krasen pogled na Kraški rob in preko Socerba proti Trstu in vse do Alp ob lepem vremenu. Pred nami je tudi Kastevska Varda, malo pred njim pa tudi Črni kal . Pravzaprav v virih odkrijemo, da je Kastevska Varda imenovana tudi Črnokalska, čeprav je od Črnega kala oddaljena nekaj kilometrov. Še posebej pa so nas na povezanost med Vardo in Črnim kalom opozorili podatki o srednjeveški domači ljudski vojski, černidi.

Ogledi Vard v naravi. Na 1. sliki pogled s Kubejske Varde proti Črnemu kalu. Na sliki 2. pogled na Kubed in Kraški rob, ko se spuščamo z Varde proti vasi. Foto 1 Milena Piciga, foto 2 Leda Dobrinja, 2019.

UTRJENI KRAJI IN ČERNIDA

Z brskanjem po pisnih virih odkrijemo dokument iz leta 1500, ki pravi, da je bila dolžnost županov in podžupanov, da v utrjenih krajih sestavijo ljudsko vojsko – černido. Eden takih krajev je bil Črni kal s svojo utrdbo. Na strani 72 knjige Monimenta Sclavenica iz leta 1919, preberemo: »…glavarje naselja bi se lahko zadolžilo, da gredo tja živeti s svojimi družinami, kot na primer ž u  p a n (zuppano) in p o d ž u p a n  (pozupo). … Ker je v mestu 900 sposobnih mož, večina katerih dela na poljih, in na celotnem ozemlju sposobnih 1500, mislim, da bi lahko sestavili odlično  č e r n i do  (krajevna milica; v slovenščini ‘černa – tcherna – vojska’), kot je to običaj na kopnem, in sicer 300 mož v mestu in 500 v zaledju. …«[1]

 

ČRNI KAL IN ČERNIDA

Leta 1954 je Zgodovinsko društvo za Slovenijo izdal zbornik Kronika, kjer je bil objavljen tudi prispevek Sergija Vilfana KOPRSKI GLAVAR SLOVANOV V AVSTRIJSKO-BENEŠKI VOJNI 1508-1516[2],  ki obravnava vlogo glavarja Slovencev (imenovan tudi kapetan Slovanov), ki je bil pristojen za ljudsko črno vojsko, černido.  Ta je sodelovala pri obrambi Benečanov pred Avstrijci in drugimi roparskimi vpadi. Pri obrambi obmorskih mest je igral posebno vlogo tabor nad vasjo Črni kal, kjer je imela černida svojo postojanko. Kot na drugih utrjenih krajih je tudi tu stala utrdba. Imela je odličen pregled nad celotno dolino pod Kraškim robom ter na gričevje, ki se je vilo proti morju, po katerih so bile posejane Varde. Prispevek posreduje vrsto podatkov, ki jih podkrepijo priložene fotografije.

Slika 1. Vas Črni kal s taborom. Meja Koprščine je v srednjem veku potekala za stenami, po avstrijsko-beneški vojni pa pod vasjo. Levo pod vasjo spominja ime »Merišnice« na staro naselbino ali zgradbo, katere sledovi so še vidni

 

Slika 2. Vas Črni kal in tabor od bliže. Slika 3. Del stene, ki je odstopil od ostale gmote, je nudil j primerno priložnost za srednjeveško utrdbo. Čez prepad je vodil pridvižni most k utrdbi, ki se je po svoji obliki tesno prilegala površini skale. Poraščene razvaline so še dobro vidne.

   

Slika 4. Desno — del razvalin tabora, pred njimi: del prepada, levo: stene Brega, vmes razgled proti Podpeči in Kubedu v Koprščini, ki sta obe imeli svojo utrdbo. Slika 5. Ta hiša v Črnem kalu, ki je nad vrati datirana 1489, je nastala že, ko je bila vas beneška in je doživela Maksimiljanove vojne. Gornji del, zgrajen iz manjših kamnov, je nadzidan kasneje. Prejšnji zatrep na desni se dobro razloči.

Slika 6. Črni kal, v ozadju Tinjan. Slika 7. Pogled s črnikalskega tabora (levo) v Koprščino — deželo »glavarja Slovanov«. Spodaj del vasi Črni kal.

Slike so bile posnete za »Kroniko« aprila 1953. SI. 1 in 6 foto J. Sušteršič, sl. 2—5, 7 foto S. Vilfan. Podatke si lahko bralec pogleda sam, nam ostaja vprašanje o povezavi med črno vojsko in stražnimi vrhovi, Vardami.

ČERNI KAL IN ČERNE VARDE – ČERNIDE

Doslej so besedo černida povezovali z besedo černa, ker naj bi bila ta obrambna vojska oblečena v černa oblačila. Nihče se ni vprašal po končni besede –da. Ko danes odkrivamo staro slovensko besedo varda, ki pomeni tako stražarja kot branitelja, ter stražna mesta z imenom Varda, se razlaga končnice ponudi sama. Černida je pravzaprav černa varda. In sedaj se v igro vključi še Črni kal kot najpomembnejša postojanka domače obrambne vojske.

Pogled na Kraški rob v smeri Podpeči in Črnega kala z gradu v Kubedu. Več v prispevkih zbornika Slovensko staroselstvo in Istri III.

 ————————————————————————————————————————————————-

[1] Miroslav Premrou, Monimenta Sclavenica, Lioubliana, 1919.

[2] Kronika,  Časopis za krajevno zgodovino, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino, Ljubljana, 1954, str. 24.