V VERIGI ŠAVRINSKIH VARD

Leda Dobrinja

        

Veriga višinskih šavrinskih Vard od Padne do Kastelca (v oranžni barve) ter tri nižinske Varde z Vardico, ki zaključuje verigo v bližini Umaga, Smokavsko Vardo in strateško Dekansko Vardo (v svetlejši barvi). Veriga se ob Kraškem robu nadaljuje proti Trstu in Tržiču.

Varde so mojo pozornost prvič pritegnile sredi 90. let. Tedaj sem odkrila niz štirih slemen s tem imenom in o tem je nastal prispevek, objavljen v reviji Gea. V letu 2019 si je študijski krožek Beseda slovenske Istre zadal nalogo, da odkrije še druga mesta s tem imenom, najde o njih podatke in jih fotografira. Namera je bila objavljena na facebookovi strani skupine Ali je v Istri še kdo živ?! in prijatelji so nam začeli pošiljati podatke. Najprej je nase pozornost pritegnila Varda nad Kastelcem.

Pogled z vrha Kastelske Varde na Milje in Tržaški zaliv na severni strani ter na vrh Hrib in Tinjan na južni strani.  Ta in vse fotografije v nadaljevanju je, kjer ni označeno drugače, posnela avtorica prispevka v letu 2019.

Varda nad vasjo Kastelec, danes imenovana tudi Črnokalska Varda, je zelo samosvoja. Z male ploščadi na 423 m nadmorske višine se odpira pogled na vse strani. Začnemo lahko z utrdbo na Socerbu (Strmcu) in Tržaškim zalivom na severozahodu in nato sledimo grebenom ob obali zaliva. Ob tem se nam izpostavi najprej hrib Tinjan, nato se prične šavrinsko gričevje. Z južne strani se obračamo proti vzhodu in pri tem zremo proti Slavniku, na vzhodu pa se svet odpira proti Nanosu. S te osrednje točke se niz Vard na severni strani nadaljuje preko Trsta vse do Tržiča in Doberdoba, na južni pa nadaljuje v verigi po šavrinskih hribih. Nedostopni mizasti vrh, ki se od drugih razlikuje po svoji majhnosti in nedostopnosti, spominja prej na naravno svetišče kot obhodno mesto – značilnost, ki jo sicer ima sosednji vrh na drugi strani ceste, imenovan Hrib. Ob vznožju vrha naj bi se nahajalo starodavno gradišče. Zanimivo, zakaj se je vrha oprijelo ime Črnokalska Varda, saj leži daleč izven območja lastništva prebivalcev Črnega Kala. Nekaj o vtisih z obiska te Varde na povezavi https: //istra-nasa.si/kastevska-varda/.

Sledimo verigi, ki se po jugozahodni strani razvije v niz slemen v zaledju obmorskih mest Kopra, Izle (Izole), Perana (Pirana) in vse do Umaga. Prva med njimi, že na drugi strani doline pod Kraškim robom, je Varda nad Kubedom z višino 391 m. S te točke se nam na severni strani odpre razgled na Rižansko dolino in del Kraškega roba s Črnim Kalom. Nad njim se v smeri Kastelca dviguje rob (končuje se s predelom Hrib), ki ves čas komunicira z Vardo nad Kubedom, Kastelska Varda pa je komaj zaznavna. Na severni strani vidimo še druge hribe, ki vstajajo iz Rižanske doline s Tinjanom na čelu, odstira se nam tudi del tržaškega predmestja. Na levi nam nato zarast zastre pogled vse to točke, ko se v ozadju začrta oblika bošteranskega hriba. V zakritem predelu ležita pomjanska Straža in Marezige. Na južni strani se kubejski člen verige poveže z Vardo nad Zabavljami.

Fascinanten pogled z Varde nad Kubedom na Kraški rob in dolino pod njim, ki se z reko Rižano pelje proti morju; foto: Milena Piciga, 2019.

Od Kubejske Varde, ki leži nad potjo, ki povezuje Sveti Anton z Gračiščem, se podamo proti Popetram in nato Zabavljam. Cesta teče po predelu, ki loči povirje reke Rižane od povirja Rokave (Dragonje). Svet se za Gračiščem skupaj s Kraškim robom nadaljuje proti Buzetu, kjer vzporedno z glavno prometno žilo leži še dolina z Vardo pri Smokvici. Mi nadaljujemo proti zahodu, kjer naslednja v nizu leži Varda nad Zabavljami s 405 m nadmorske višine. Planota je obsežna in se razprostira na vse štiri strani neba. Z njenih robov pogled sega do Slavnika, Učke, obale Jadrana in Trsta. Ob lepem vremenu se v ozadju pokažejo tudi Alpe. Nekaj vtisov z obiska Kubejske in Zabavske Varde je na: https://istra-nasa.si/obisk-vard-ob-tednu-staroselstva-in-mobilnosti/.

Na 1. sliki pogled na vzhodno stran s Zabavske Varde; pogledu fotografa sta se izmaknila Slavnik na levi in gorska gmota Učke na desni strani; foto: Rafael Vončina, 2019.

Na naslednjo Vardo se peljemo po slemenu hriba, ki vodi proti zahodu. To je Varda nad vasjo Boršt na 359 m nadmorske višine. Kot vse druge se tudi ta odpira proti morju in kopnem, pogled pa se lepi na bližnje hribe in gore na obrobju. Na tej planoti pa je občutek prostranosti, ki obiskovalca prevzame ob odkrivanju naše verige, še poudarjen. Več vtisov z obiska na: https://istra-nasa.si/iskanje-bosteranske-varde/.

Pogled proti vzhodu z Bošteranske Varde in planote nad Marezigami. Na zadnji sliki vidimo na desni Vardo nad Loparjem (Zabavska Varda).

Veriga stražnih vrhov se nadaljuje proti zahodu nekaj kilometrov zračne linije od morja. Med Borštom in morjem ležijo tudi Marezige z značilno ploščadjo na vzhodni strani. Starega podatka, da so nekoč temu predelu rekli Varda, nam ni uspelo preveriti. Naslednja razgledna planota, ki ne nosi več imena Varda, ampak Straža (364 m nadmorske višine), a že sama po sebi izdaja pomen ogledne in obrambne točke, pa leži nad Pomjanom. Obvladuje dolino Dragonje ter Tržaški zaliv, proti vzhodu pa se povezuje z Vardo v Borštu, Zabavljah in nad Kubedom; označujejo jo značilna lega v bližini naselja, prostranost in odprtost. Več na povezavi: https://istra-nasa.si/pomjanska-straza/.

Pogled med krošnjami dreves na Koprski zaliv z zaledjem s Straže nad Pomjanom.

Malo nižje najdemo nad vasjo Puče še eno Stražo, ki se obrača proti dolini Dragonje, vendar sledimo slemenom višjih hribov in se napotimo do zadnje višinske Varde na zahodu, ki danes še spadajo k Sloveniji. To je Varda v Padni. In čeprav preberemo, da leži na komaj 208 m nadmorske višine, so pogledi z nje ponovno osupljivi. Je tudi sicer samosvoja, saj predstavlja del vasi same. Ker pa je Padna nekoč ležala kak kilometer vzhodneje, se lega izven naselja, ki obvladuje okoliške prometne prehode, popolnoma uskladi z ostalimi Vardami v verigi. Mogočne stavbe pričajo o strateškem pomenu te vasi v določenem obdobju, po vsem sodeč pa je Varda kot stražno območje tu obstajala pred naselitvijo. Padna je nadzorovala prehode zahodno od prvotnega naselja. Kot pa pove ime samo, ozka ploščad hriba pada na treh straneh strmo proti sotočju dveh dolin. Tod vodi ena od poti s tržaške oziroma koprske strani proti južnejši Istri; pod vasjo se priključi pritoku Dragonje in z njo vodi tudi proti morju.

Pogled s Padne proti prometnemu prehodu po dolinskem delu, ki jo obkroža.

To je bila tudi zadnja v nizu višinskih Vard na območju današnje Slovenije. Spodaj, ko se gričevje že umiri in se začne bližati morju, leži v zaledju Umaga še Vardica, a ta spada že med nizko ležeče nadzorne točke. Taki smo odkrili pri nas še dve, najprej pri Dekanih in nato še pri Smokvici.

Dekanska Varda je še posebej pomembna. Glavna sled do nje leži na poti iz Kopra proti Ljubljani, saj smerokaz kaže na levo proti bregu, ki se vzpenja proti Tinjanu, odkrivanje točne lege pa je terjalo več truda. In čeprav je to nizko ležeča stražna točka, saj njena nadmorska višina ne dosega 100 m, je bil njen pomen strateški. Preko doline pod njo teče s severne strani prehod z Apeninskega polotoka preko Ogleja in Trsta proti Istri, z južne pa vodita tako glavna kopna pot iz Notranjske kot tudi nekoč rečna pot po Rižani proti morju. Pred opazovalcem pa se odpira tudi pogled na morje ter na glavne morske in nekoč rečne pristane. Zgodovina območja z zgoraj ležečim gradiščem in staroveškimi naselbinami je še zavita v meglo. O našem odkrivanju pa lahko preberete na https://istra-nasa.si/dekanska-varda/.

Pogled z Varde pred Dekani proti morju. Na levi se odpira Rižanska dolina, pred nami je Koprski zaliv z gričem Sermin v žarišču.

Čisto na koncu smo zvedeli še za eno Vardo, ki po legi spominja na tisto pri Dekanih, je pa imela, po današnjem življenju sodeč, tudi v preteklosti manj pomembno vlogo. Leži namreč nad dnom vale, ki vodi iz Gračišča proti Movražu in v smeri Rakitovca, ki odpira enega od prehodov proti Buzetu, na približno 280 m nadmorske višine. Gre pa za Smokavsko Vardo.

Dolina pod vasjo Smokvica, stranski prehod, ki vodi z morja preko Rižanske doline proti osrčju Istre. Varda in vas ležita levo za našim hrbtom.

Z obiskom Smokavske Varde se je zaključilo popisovanje šavrinskih Vard, ki so se razporedile v dokaj pravilni niz v zaledju obmorskih mest severne Istre. Izjemi sta nižinski Vardi, ki se v predelu, ko veriga seka Rižansko dolino pod Kraškim robom, posadita vsaka na svojo stran verige. Kot je razvidno s spodnjega zemljevida, sega rep niza v zaledje Umaga, na drugi strani pa se steče v Kraški rob in se z njim nadaljuje proti Trstu in Tržiču. Na območju današnjega Trsta najdemo v Škednju ledinsko ime Varca (najverjetneje od Vardica), pri Svetem Ivanu pa je po podatku iz starega spričevala iz leta 1916 obstajala Vrdela, očitno v pomenu Mala varda, saj se je italijansko ime glasilo Guardiella (slovena). Na območju Trsta je obstajalo še več lokalnih opazovalnih točk, saj ustno pričevanje navaja stražna mesta za varovanje mestnega vodovoda in za pregled nad gibanjem na morju (tudi prihod jat tun), na območju Nabrežine in Sesljana pa najdemo ponovno zemljepisni imeni Vardo (pri Mavhinjah) in Stražo. Po našem raziskovanju se veriga zaključi pri Doberdobu, na širšem Primorskem zaledju pa najdemo Varde tudi pri Orehku na Postojnskem, v Gočah na Vipavskem (Zavarda) ter pri Gorici.

Na zemljevidu veriga šavrinskih Vard v zaledju severno istrskih obmorskih mest, ki teče od Vardice v zaledju Umaga do Vrdele v Trstu.

In še končne ugotovitve. Varde so ležale izven naselij, na višinskih mestih, s katerih je bil možen pregled gibanja in pogled do okoliških razglednih mest, s katerimi je bilo mogoče izmenjati signale. Odkrili pa smo tudi nižje ležeče Varde in zemljepisno ime Straža. Po vsem sodeč so bile nekatere bolj strateške in so se vključevale v obveščevalni sklop širšega pomena, druge so bile namenjene lokalnemu nadzoru, bodisi gibanju ljudi in narave bodisi varovanju krajev in virov za življenje. Lokalne so v glavnem tudi nižje ležeče.

Posebnost višinskih Vard sta razprostranjenost in čistina, ki se je v zadnjem času dodobra zarasla, še posebej na obronkih. Pri nobeni Vardi ni podatkov o arheoloških najdbah, kar priča, da so ležale izven naselij oziroma gradišč. Veriga šavrinskih Vard na vzhodnem delu trči na niz obrambnih točk, ki tečejo vzporedno s Kraškim robom. Obrambne točke z utrdbami in tabori nosijo pečat obrambe pred Turki ter srednjeveških spopadov med Habsburško monarhijo in Beneško republiko, medtem ko so Varde po doslej odkritih podatkih del staroselskega obrambnega sistema in veliko starejše od njih. Najverjetneje je bil sistem Vard v srednjem veku dograjen v skladu z obrambnimi potrebami tedanjih sil. Po letu 1990 so bile Varde pri domoznanskem raziskovanju zapažene zaradi zanimivega imena. Tedaj smo po vzoru splošnega uradnega tolmačenja izvor imena samodejno označili za italijanskega, danes pa vemo, da gre za izvirno staroslovensko ledinsko ime. Varde same po sebi predstavljajo kulturnozgodovinsko obogatitev Slovenske Istre ter oplemenitenje izročila slovenskih staroselcev. Več o Vardah v prispevkih v I. III. in IV. poglavju tega zbornika.

(Več o Vardah in njihovem pomenu in o povezavi s slovensko obrambno dediščino v zborniku Slovensko staroselstvo in Istri III.)