Raziskovanje staroselstva

Nagovor ob predstavitvi knjige Angela Martelanca v Barkovljah

Angel Martelanc iz Barkovelj pri Trstu – je predstavnik tistega dela slovenske skupnosti, ki mu v celinski Sloveniji pravijo zamejci, oni zase mislijo, da so predmejci, za nas, ki smo v Istri, pa je kot mi Primorec, ker živi pri morju. Zato so njegovi Razmisleki o naši preteklosti tudi naši razmisleki o naši preteklosti.

Danes se vprašujemo, ali je zgodovina, ki nam jo uradne institucije predstavljajo, tista ta prava. A pred 100 in 200 leti, pa tudi pred 400 leti, se tega Slovenci niso spraševali, ker so takrat vedeli, da smo staroselci. To so vedeli Vramec in Bohorič, Valvasor in Vodnik, pa še drugi vse do prve svetovne vojne, ko je bilo vedenje o Slovencih staroselcih priznano tudi v svetovni zgodovini, ki je izšla v tedanji Avstriji.

Potem pa se je to vedenje izgubilo in le redki posamezniki, kot je bil Henrik Tuma, so med obema vojnama še vedeli, da so Sloveni naseljevali osrednjo Evropo že v starem veku, čeprav so takrat imeli druga imena: Karni, Histri, Panoni, Noriki, Veneti, Vendi. A tako, kot se je izgubljalo vedenje o naši davni preteklosti, se je izgubljalo tudi vedenje, da je bilo ozemlje, kjer smo danes, pred skoraj 200 leti del Kranjske in je bila Kranjska slovenska dežela. Ostala pa so krajevna imena, tudi Barkovlje.

A če se je ime Sloveni  pojavilo v virih šele v 6. stol., še ne pomeni, da so takrat prišli sem. Orbini je pisal pred 400 leti v knjigi  Il regno degli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni v prevodu Kraljestvo Slovenov leta 2019, da »so ime Sloveni namreč hudo izkrivili«. Grki »so ga izkrivili v Sclavini, Italijani pa v Sclavi in  Schiavi.  V beneškem narečju je iz sclavus  postalo sciavo, potem sciao in končno pozdrav ciao.   

In zakaj je sploh potrebno razmišljati o tej preteklosti, ko naj bi bilo vendar o njej že vse napisano. Zato, ker po aforizmu Leva Gumiljova, ki je pisal o zgodovini etnosov ali narodov: »Kdor vlada zgodovini – vlada sodobnosti, kdor vlada sodobnosti – vlada prihodnosti«. Zato je zgodovina še kako pomembna bodisi za posameznika ali za skupnost. In tega pomena so se zavedali številni nepoklicni raziskovalci, ki so od 80 let prejšnjega stoletja pisali svoje prispevke in knjige, v katerih so ponovno odprli vprašanje naše davne preteklosti, vprašanje o izvoru Slovencev in s tem tudi  drugih evropskih narodov.

Angel Martelanc je prišel do vprašanja, ali je naša zgodovina ta prava, tudi zato, ker  živi obdan z drugo kulturo in drugim zgodovinskim izročilom. Zgodovinske razlage, ki jih je prebiral, ga niso prepričale in začel je sam, raziskovati – brati knjige in preverjati vire. Potem pa tudi pisati in v dveh naših zbornikih je del tega tudi že objavil. Zdaj pa je pred nami njegovo delo izšlo v knjigi.

Razmisleke o naši preteklosti je Angel Martelanc razložil na njemu lasten način, pa zato ni nič manj pomemben, kajti raziskovanje je večno iskanje resnice in do tega iskanje ima vsakdo pravico. Raziskovanje pa je tudi izobraževanje in prav izobraževanju odraslih so namenjeni študijski krožki. V krožkih Istrske teme in Beseda slovenske Istre so nastala številna dela, v katerih so predstavili Istro domačini – staroselci, ki njeno zgodovino, kulturo in jezik najbolje poznajo. Krožki pa so bili od začetka namenjeni tudi povezovanju Slovencev onkraj italijanske in hrvaške meje, to je ozemlje, ki je bilo dolga stoletja povezano in ima podobno sredozemsko kulturo. To je kultura, ki je vezana na morje. Ljudje ob morju pa so bolj odprti, saj jim že sam horizont daje večje obzorje, pa tudi željo po iskanju in odkrivanju novega, novih pogledov in novih vidikov raziskovanja tudi naše preteklosti.

Duša Krnel Umek

(Več o predstavitvi knjige, ki je potekala dne 15. listopada 2019 v Barkovljah pri Trstu, poglej v rubriki Istra in Trst na tej spletni strani.) Fotografirala je Milena Piciga, študijski krožek Beseda slovenske Istre.